Vaginalne pesarje poznamo že dolgo, najstarejši znani pesar, ki ga je omenjal že starogrški zdravnik Hipokrat, je bilo granatno jabolko, namočeno v kis. Današnji vaginalni pesarji so izdelani iz silikona, zato ne povzročajo alergičnih reakcij, so zelo obstojni in prožni, hkrati pa jih je mogoče sterilizirati. Nekatere ženske jih po vstavitvi nosijo več tednov, mesecev ali let, druge si jih po potrebi vstavljajo kar same.
Kakšna je njihova funkcija
Obstaja več vrst pesarjev, ki so večinoma poimenovani opisno: prstan, gellhorn, krof, kocka … Inkontinenčne pesarje vstavljajo ženskam, ki trpijo zaradi stresne urinske inkontinence ali lažje oblike uhajanja urina iz mehurja, denimo med kašljanjem, kihanjem ali telovadbo. Ti obročki podpirajo sečni mehur in sečnico, podobno kot vaginalni tampon, in preprečijo uhajanje urina pri približno 60 odstotkih žensk. Še posebno uporabni so v primerih, ko je mogoče uhajanje urina predvideti, na primer tedaj, ko gre ženska v telovadnico ali se odpravi teč.
Vaginalni pesarji so lahko zelo učinkoviti pri preprečevanju prolapsa ali zdrsa maternice, ko zaradi oslabljenih mišic medeničnega dna maternica, mehur ali črevesje zdrsnejo vse do vaginalne odprtine ali celo skozi njo. Če so nameščeni pravilno, lahko pesarji pomagajo od 60 do 70 odstotkom ženskam s temi težavami. Ženske, ki jim vstavijo pesar, poročajo o precejšnjem izboljšanju stanja, kar zadeva izstopanje tkiv skozi nožnico, o manj težavah s praznjenjem mehurja, uhajanja urina in lažnimi pozivi k uriniranju ter o pogostejših in bolj zadovoljujočih spolnih odnosih. Približno 50 odstotkov žensk, ki rodijo vaginalno, se pozneje v življenju sooči s tako ali drugačno obliko prolapsa, 20 odstotkov pa se jih odloči za operacijo.
Simptome lahko ženske omilijo, če začnejo pravočasno izvajati vaje za krepitev mišic medeničnega dna in v meni uživati estrogen v obliki vaginalnih tablet. Vstavitev pesarja je lahko učinkovita alternativa kirurškemu posegu, lahko pa z njim tudi za nekaj časa odložimo operacijo, denimo pri ženskah med nosečnostmi.
Slabosti pesarjev
Pesarji imajo tudi nekaj slabosti. Med njihovimi stranskimi učinki so obilen vaginalni izcedek, neprijeten vonj in krvavitve. Ti se običajno pojavijo po večmesečni ali večletni neprekinjeni uporabi pesarja in so velikokrat vzrok za to, da se ženske odločijo za njegovo odstranitev. Neka avstralska študija je pokazala, da se je samo 14 odstotkov žensk odločilo, da bodo pesar kljub stranskim učinkom uporabljale še naprej. Toda s pesarjem si lahko ženska "kupi čas". Z njegovo uporabo lahko namreč učinkovito prepreči poslabšanje zaradi prolapsa.
Pesar za dolgotrajnejšo uporabo ženskam običajno vstavijo v bolnišnici. Za vstavljanje pesarjev so usposobljeni vsi ginekologi in tudi fizioterapevti, specializirani za zdravje žensk. Ženskam morajo pogosto vstaviti več različnih in tudi različno velikih pesarjev, preden najdejo takega, ki jim najbolj ustreza. Včasih se zgodi, da pesarja ni mogoče vstaviti, da ženski povzroča nelagodje ali pa izpade iz nožnice. To se običajno zgodi, če je nožnica prekratka, kar je lahko posledica operacije prolapsa ali histerektomije, če je nožnična odprtina prevelika ali če so nožnične mišice zelo šibke.
Podporni pesar si lahko ženska po potrebi vstavlja sama. To počne podobno, kot če bi si v nožnico vstavljala tampon, menstrualno skodelico ali diafragmo. Za to vrsto pesarja se običajno odločijo ženske, ki so spolno aktivne, saj ga lahko pred spolnim odnosom odstranijo iz nožnice. Če pesar vstavi ginekolog, mora ženska vsakih šest do dvanajst mesecev k njemu na pregled. Ginekolog tedaj pesar odstrani, ga očisti in nato vstavi nazaj v nožnico ali pa vstavi nov pesar. Včasih, čeprav zelo redko, pride do resnih zapletov. Lahko se denimo pojavi fistula (odprtina med vagino in črevesjem ali mehurjem) ali pa se pesar zatakne za sramno kost, zaradi česar ga morajo odstraniti pod narkozo ali celo operativno.
Nove oblike pesarjev
Znanstveniki pravkar razvijajo nove, "pametne" in posameznicam prilagojene oblike pesarjev, kot sta vaginalna elektrostimulacija in elektrostimulacija mišic medeničnega dna, ki ju izvajajo s posebnimi "bio-feedback" napravami. Kako ženska sprejme pesar, je velikokrat odvisno od tega, kako dobro je seznanjena z njegovimi prednostmi in slabostmi, ter tudi od tega, kaj ji je glede tega svetoval ginekolog.
Ženske še vedno niso dovolj seznanjene in ozaveščene glede pogostosti prolapsa medeničnih organov in urinske inkontinence. Mnoge o teh težavah ne govorijo rade, zaradi njih občutijo sram, nekatere je tudi strah, zato raje trpijo v tišini. Pomoči najpogosteje ne poiščejo zato, ker so prepričane, da sta prolaps in inkontinenca neizogibni posledici porodov in staranja.
Prolaps in urinska inkontinenca imata lahko negativne posledice za telesno in psihično zdravje ženske in lahko precej poslabšajo kakovost njenega življenja. Ženske, ki imajo kakršnekoli težave z medeničnim dnom, se lahko o njih brez sramu posvetujejo s svojim osebnim zdravnikom, ginekologom ali uroginekologom (ginekologom, specializiranim za zdravljenje prolapsa in inkontinence).
