Pesniški turnir: Biti s knjigo pomeni biti v tišini in miru, se upočasniti, biti sam z zgodbo, biti sam s seboj

"Pesniškega turnirja sem se domislila delno po neki italijanski TV-oddaji, kjer so pesniki recitirali svoje pesmi, žirija pa jih je ocenjevala, delno pa po tistem turnirju iz romana Marpurgi Zlate Vokač Medic; ta roman je pred kratkim ponovno izšel pri Beletrini v zelo lepi izdaji in s študiozno spremno besedo Klemna Brvarja. V 20 letih se je nabralo veliko lepih spominov, predvsem na srečanja s pesniki in pesnicami. Sprva sem bila za vse sama, bilo je ogromno organizacijskega dela, pogovorov, iskanja sredstev, so pa turnir že prvo leto sprejeli med prireditve mariborskih Dnevov knjige. Zadnjih 14 let je turnir pod okriljem Založbe Pivec. Z Mileno Pivec in z Ninom Flisarjem, ki je koordinator turnirja, zelo dobro sodelujemo, uspelo nam je privabiti odlične pesnike, nekatere smo pravzaprav odkrili, preden so postali bolj prepoznavni, in prav tako odlične člane žirije. Ninova ideja so predfinalna srečanja, z njimi smo gostovali v mnogih slovenskih krajih, povsod smo bili lepo sprejeti. Najlepša in najbolj obiskana pa je seveda zaključna prireditev v Mariboru, v SNG Maribor, ki nam vsa leta prijazno odstopa Kazinsko dvorano."
Kateri od turnirjev ji je ostal najbolj v spominu? "Morda tisti, ko je bil osrednji pesniški gost Kajetan Kovič? Dva meseca sem se poglobljeno ukvarjala z njegovo poezijo in to je bil zame neizmerno dragocen čas. Ali pa tisti, ko nas je s svojimi soneti očaral Jesih? Ali Boris A. Novak? Dekleva, ki je igral na klavir? Kraljevska Erika Vouk? Ali pa takrat, ko je Alojz Ihan kot gost bral pesem o Tomažu Šalamunu, ki je sedel v prvi vrsti kot pesnik, finalist, in se glasno smejal? Pa toliko pesnikov, ki so upali v javnosti, nekateri celo prvič, povedati svojo pesem, nekateri so jo napisali za to priložnost in je potem postala dragocena pesem v njihovi kasneje izdani pesniški zbirki! Preveč jih je, da bi naštevala, mnogo zgodb nosim s seboj, veselih, ganljivih, tudi manj lepih, ampak danes, ko se oziram nazaj, sem neizmerno hvaležna za izkušnje in doživetja teh 20 pesniških srečanj, predvsem za vse te krasne dragocene ljudi, za vso poezijo! Z nami so bili vedno tudi sijajni glasbeniki, z nekaterimi smo postali dobri prijatelji. Kot najbolj vrhunsko, ganljivo, a hkrati spektakularno, je v mojem spominu gotovo gostovanje z evropskim Pesniškim turnirjem, tri leta so se nam pridružile sosednje evropske države, v Sarajevu. V zraku je brnelo od dogodkov pretekle groze in strašne želje po novem življenju. V takem okolju je poezija najbolj živa."