Po 65. letu osvežimo možgane: Poskrbimo za hranila z vitamini skupine B

Danes vemo, da je starost moč določati po več merilih. Ločimo kronološko starost, ki začne teči z našim rojstvom in nanjo ne moremo vplivati. Vplivamo pa lahko na biološko in psihološko starost. Biološka starost je odvisna od tega, kako smo se v življenju prehranjevali, koliko delali in počivali - pa tudi od tega, ali smo se vdajali škodljivim razvadam: kajenju, pretiranemu pitju alkohola, ponočevanju. To pomeni, da sta dva rojena istega dne po psihičnem in fizičnem počutju lahko zelo različno stara.

Nova znanstvena spoznanja so potrdila, da se tudi možgani obnavljajo in pomlajujejo enako kot vse druge celice in organi. Najprej se bo razlika pokazala na možganih.

Možgani so pretežno iz polinenasičene maščobe, ki hitro oksidira, in porabijo kar petino vsega kisika, ki ga vdihavamo. V njih je veliko železa, ki se prav tako rado oksidira. Možgani pa sami izdelajo le manjšo količino antioksidantov, zato moramo zaščitne antioksidante še v večji meri kot za druge organe pridobiti s hrano.

Tudi škodljive spremembe, ki z leti nastajajo povsod drugod na telesu, so posledica pomanjkanja zaščitnih snovi. Pomanjkanje se začne v srednji dobi in se po 50. letu kronološke starosti naglo krepi, zato se telo ni več sposobno v zadostni meri upirati in nevtralizirati vdiranja prostih radikalov.

Raziskave o staranju

Nekateri znanstveniki so prepričani, da je temeljni vzrok za staranje v genetski strukturi celic, v DNK. Ugotovili pa so tudi, da je mogoče staranje do določene mere zavreti s povečanim vnosom naravnih antioksidantov. Rezultati najnovejših raziskav nakazujejo, da je pomanjkanje spomina in zbranosti ter starostno zbeganost mogoče povezati s pomanjkanjem vitaminov skupine B (B1, B6, B9 in B12). Ugotovili so namreč, da je imela večina bolnikov z Alzheimerjevo demenco že dalj časa pomanjkanje vitamina B12. Če so jim ga dodajali, se je njihovo duševno stanje izboljšalo. Podobno so ugotovili pri pomanjkanju vitamina E. Še huje je, če manjka več vitaminov skupine B. Propadati začne zunanji sloj živčnega tkiva in posledice so tu.

Od mladosti se prav tako lahko hitro poslovijo tisti, ki jim primanjkuje vitamina B9 ali folne kisline. Tudi ta v ustrezni količini pomaga pri ohranjanju dobrega razpoloženja in celo lahko zdravi depresijo in pomaga ohranjati mentalno čilost tudi v visoki starosti. Vidno upadajo duševne sposobnosti v starosti tudi ob pomanjkanju vitaminov B1, B2 in B6. Pomanjkanje B1 vodi v počasnost, pomanjkanje B2 poslabša kratkoročni spomin, B6 pa dolgoročni. A z ustreznim vnosom teh vitaminov je mogoče stanje izboljšati. Pri tem moramo poskrbeti tudi za vnos vitaminov C, D in E iz vseh osmih frakcij.

Cink, magnezij, selen, koencim Q10

Med minerali potrebujemo železo, krom, magnezij, selen in cink. Komur popušča spomin, mora nujno uživati hrano s cinkom (bučna semena, morska hrana ...) in borom (jabolka, hruške, slive, grozdje ...). Cink zviša albumin v krvi; to je protein, ki je biološki znak za dolgo življenje: kdor ga ima v izobilju, živi dlje in doseže visoko starost. Tudi pomanjkanje magnezija ima negativne posledice, ki se kažejo kot upadanje števila mitohondrijev in s tem življenjske energije. Posledično močno upadajo možganske funkcije. Pomanjkanje selena povzroča pretirano zaskrbljenost in deprimiranost. A težave je mogoče kmalu odpraviti z večjim vnosom jedi in živil s selenom.

Za budnost, bistrost in večjo sposobnost možganov moramo zaužiti več beljakovin (jajca, meso, mleko, siri in drugi mlečni izdelki ...). Razpoloženje izboljšujejo špinača, orehi in česen. In ne pozabimo piti vode!

Omenila sem, da možgani sami izdelujejo glutation kot lastni antioksidant zoper proste radikale. Glutation odstranjuje žarko maščobo iz možganskih celic in prepreči žarki maščobi, da bi vstopila v celice. Ker začne količina glutationa padati po 40. letu in ga je pri 60. letu že za okrog 17 odstotkov manj, ga moramo pridobivati s hrano - in to v še večji meri kot v mladosti. Glutation dobimo v krompirju z olupki, lubenicah, avokadu, beluših, grenivkah, orehih in sirotki. Nekaj ga je v jagodah, paradižnikih, pomarančah in melonah. Dober vir glutationa so tudi zelje, cvetača, brokoli in brstični ohrovt.

Podobna zgodba je s koencimom Q10. Ta deluje kot antioksidant in je podoben vitaminu E, varuje pa maščobne celice pred oksidacijo, še najbolj v mitohondrijih celic in preprečuje nastajanje demence. Dobimo ga v plavih ribah (losos, sardele, skuše ...), v drobovini in volovskem srcu, v jetrih in ledvicah, v govedini in v arašidih. Zvišamo ga lahko z vnosom naravnega vitamina E, ki skupaj s selenom in vitamini skupine B spodbuja nastajanje Q10.

Torej ni vse izgubljeno, saj je mogoče marsikaj popraviti. Povečajmo vnos hranilnih in zlasti zaščitnih snovi, dobrih olj, vitaminov in mineralov. In nikar ne iščimo samo enega vitamina ali minerala, marveč težimo k paleti vseh za življenje nujnih snovi. O posebnem vplivu polifenolov iz grozdja in vin na možgane sem pisala že v prejšnji številki.