Po sončnem zahodu dobrote povrnejo moč

Devetega aprila se bo s sončnim zahodom zaključil letošnji ramazan, deveti mesec po muslimanskem koledarju, sreda, 10. aprila, pa je prvi dan ramazanskega bajrama. Letošnji ramazan bo trajal 30 dni. Na spletni strani slovenske Islamske skupnosti so med drugim zapisali: "Med ramazanom se muslimani postijo od zore do sončnega zahoda. Post je individualna odločitev vsakega zdravega in polnoletnega posameznika in posameznice." Za vse tiste, ki se odločijo prakticirati to tretjo praktično islamsko dolžnost, pomeni, da se od zore do sončnega zahoda odrekajo vodi, hrani, vsem drugim užitkom in negativnim mislim ter dejanjem. Otroci, bolniki, potniki, nosečnice, osebe, ki opravljajo težka fizična dela, so posta opravičeni.

Duhovna prenova

"Za muslimane je mesec ramazan čas duhovne prenove, samorefleksije, discipline in solidarnosti. Je priložnost za vernike in vernice, da okrepijo svojo vero, poglobijo svoje razumevanje vere in izkažejo sočutje do drugih ljudi. Ramazan ima globoko duhovno, telesno, psihofizično, zdravstveno in socialno dimenzijo. Namen posta je med drugim duhovno čiščenje, krepitev samokontrole in empatije do tistih, ki trpijo zaradi težkih življenjskih izzivov in kakršnegakoli vidika pomanjkanja. Ta mesec prav tako spodbuja k povečanju dobrodelnosti, skupnih molitev in branju svete knjige Korana, saj je to mesec, v katerem se je njegovo razodetje začelo. Praksa posta ni le telesna preizkušnja, ampak predvsem duhovna očiščevalna izkušnja, ki vernike približa bogu in jim omogoča globlji razmislek o svojem življenju, sočutju in hvaležnosti za blagoslove, ki so jim bili dani. Ramazan prav tako krepi občutek skupnosti in enotnosti med muslimani. Skupne molitve in iftarji, večerni obroki, s katerimi verniki prekinejo svoj post, so ključni momenti, ki združujejo družino, sosede, prijatelje in skupnost," velja za pripadnike muslimanske vere.

Sehur in iftar

Čez dan je za vernike večinoma težko, saj ne smejo piti niti vode, a po sončnem zahodu se družina, prijatelji, sorodniki, znanci in sosedje zberejo na iftarju, večernem obroku po dnevnem postu. In takrat se ženske še posebej potrudijo, da so na mizi razne dobrote, ki bodo povrnile moč, da bo lažje prenesti naslednji postni dan. Pripravljajo različne majhne prigrizke, pravijo jim tudi meze, pa izdatne, okusne in dišeče juhe, različne mesne jedi, pripravljene večinoma iz jagnjetine in perutnine ter rib, ki jih spremlja različna zelenjava, na koncu pa seveda ne gre brez izjemnih sladic. Na dosegu roke so tudi datlji, s katerimi se iftar običajno začne, suho sadje in oreški, pa še kaj se najde na iftarski mizi.

Iftar je za muslimane torej obrok po zaključenem dnevnem postu. A ker je treba čez dan vzdržati delovne napore, je morda še pomembnejši krepak obrok, imenovan sehur, ki ga muslimani med ramazanom pojedo tik pred zoro oziroma začetkom dnevnega posta.

Sehur in iftar sta torej priložnosti, da gostitelji pokažejo vso svojo spretnost pri pripravi jedi. Čeprav so mize bogato obložene in so obroki lahko obilni, pa hrana ni težka, da bi po zaužitju nemočno obsedeli pri mizi. Raznolika je, veliko je zelenjave, žitaric in stročnic, kombiniranih z mesom, majhnih prigrizkov, sirov in seveda sladic. Te so večinoma izdatne in sladke, kot na primer baklave z različnimi nadevi (orehi, lešniki, pistacije), tulumbe in urmašice.

Bajramska sofra

Po 30 dnevih dnevnega posta, med katerim je treba ves delovni dan vzdržati brez hrane in vode, sledi bajram. Prvi dan ramazanskega bajrama je velik praznik, ob katerem se pri mizi (sofra) zberejo družina, sorodniki in prijatelji, ki so se skupaj postili. Na mizi je najboljši prt, na njem praznični pogrinjki. Po 30-dnevni preizkušnji torej napoči čas za svečano kosilo, saj so se verniki v tem času srečevali le zvečer, po sončnem zahodu.Tako kot za iftar veljajo nekatera pravila tudi za bajram.

Za bajram se hrana še posebej pozorno pripravlja, družine se običajno držijo tradicionalnih več desetletij starih receptov, saj gre za nekakšno nagrado, zahvalo vernikom, ki so se med postom vzdržali vseh dobrot in užitkov. Na mizi je več vrst mesnih jedi, tako da vsak najde kaj zase, prigrizkov je še več kot za iftar, podobno je s sladicami. Ne manjkajo značilne jedi, na primer polnjena zelenjava, različne krepke juhe, burek, pite in gibanice, jagnjetina z različno zelenjavo, ribe, nabodala s perutnino, teletino ali jagnjetino, testenine, riževe jedi, različne mesne kroglice, pisane solate, zloženci, različne vrste kruha oziroma pogač, siri in narezki ter še veliko drugega. In čeprav hrana zavzema pomembno mesto, je poudarek na druženju, pogovoru in pomoči tistim, ki jo potrebujejo. Ob bajramu je ponekod običaj, da se družinski člani obdarujejo.

Navade in običaji glede hrane za iftar in bajram se seveda razlikujejo, odvisni so od tega, kje se muslimanska skupnost nahaja. Nam so seveda najbolj znane navade muslimanov, ki živijo v Sloveniji, in z nami radi delijo svoje običaje, nas poučijo o njih. Blizu so nam tudi dobrote, ki jih za iftar in predvsem bajram pripravljajo v BiH, kjer je močna muslimanska skupnost in s tem tudi dolgoletna tradicija. Na mizi tako ne manjka znana begova čorba z neizogibno okro kot dodatkom, pa hadžijski čevap (teletina v kosih in z zelenjavo pečena v pergamentu v pečici), burek, sirnica (v Sloveniji ji rečemo sirov burek) in krompiruša (burek s krompirjem in čebulo), musaka z mesom in bučkami, sarma.

Sladice so zgodba zase. Poleg baklave, tulumb in urmašic običajno ne manjkajo kadaif (rezanci z mletimi oreški, preliti s sladkornim sirupom), tufahije (kuhana jabolka, polnjena z orehi in medom) pa še kaj se najde.

Po prvem ramazanskem bajramu, ki je namenjen svečanemu obedu in druženju ob polni mizi, drugi dan bajrama družine običajno odidejo na grobove svojcev in opravijo molitev, tretji dan pa je namenjen obiskovanju sorodnikov in prijateljev.