Bojan Tomažič
Sem kmetovalec, ki si prizadeva za korake k miroljubnemu kmetijstvu, ki je proti uničevanju (izkoriščanju) zemlje z agrokemijo in velikimi stroji za množično uničevanje narave, se predstavi Stanko Valpatič. Poznamo ga kot predsednika društev za osvoboditev živali in miroljubno kmetijstvo, tudi v Mariboru - pred leti, ko je za župana to bilo še normalno - je vsak petek pri stojnici na začetku Gosposke ulice prodajal svoje pridelke in veganske izdelke. Njegovo stojnico je bilo zmerom dobro obiskati, ker je tam bilo mogoče srečati zanimive ljudi in pokramljati z njim.
Koronačas ga je vzpodbudil k razmisleku o načinu življenja, ki človeštvo potiska v nenehne krize. "Človek je še vedno del narave, zato bi moral v skladu z naravo tudi delovati. Že ekološko kmetovanje je ovinek nazaj k naravi, miroljubno kmetovanje je prava pot za rešitev planeta." Da bo več zdrave hrane in manj bolezni.
Tako hudo kot danes Zemlja še ni trpela, pravi. "Zaradi napačnega razvoja, ki je podprt s kvaziznanostjo, ki podpira napačno pridelavo hrane." Zdajšnji način pridelave hrane je za okolje uničujoč, onesnaženo in zastrupljeno okolje povzroča bolezni, tudi virusne in bakterijske, kakršnim smo priča sedaj. "Imamo veliko znanj in izkušenj, da lahko pridelamo zdravo rastlinsko hrano, in za to ni treba uničevati življenj."
Njive nameniti za hrano ljudi
Zdaj je mogoče vzrediti milijarde in milijarde živali, česar prej ni bilo mogoče. Redijo jih za zakol, za njihovo hranjenje je namenjeno ogromno polj, na katerih bi lahko zrasla hrana za ljudi, ki je bolj zdrava kot meso, posebno meso masovne prireje, polno antibiotikov in kemije. "Pred sto leti je na kmetijah pri nas glede na današnje stanje živelo zelo malo živali. Na večjih kmetijah so imeli morda par delovnih konj, dve kravi, do šest prašičev in nekje do 30 kokoši in druge perutnine. Na srednjih kmetijah so imeli par delovnih krav ali volov, do dva prašiča in deset kokoši. Manjše kmetije so imele le malo perutnine in enega prašiča ali pa še tega ne. Vsi starejši pravijo, da se je meso jedlo za večje praznike in tu in tam ob nedeljah, bolj revni še takrat ne. In zakaj je bilo tako? Ker enostavno ni šlo drugače. Kmetje so dobro vedeli, koliko sena, približno štiri tone, je treba pripraviti za eno govedo za zimo in pomlad in koliko dela je s tem. Travo so kosili z ročno koso in košnja je sodila med najtežja opravila. Kositi je bilo mogoče od šest do osem ur na dan, začeli so zelo zgodaj zjutraj. Travo so kosili dvakrat letno, ker ni bilo umetnih gnojil in strupene smrdljive gnojnice, ki danes omogoča košnjo tudi do petkrat. Druga košnja, otava, je bila vedno manjša. Eno govedo je torej potrebovalo približno od dva do dva hektarja in pol površine za hrano. Tako je en človek potreboval le za košnjo za hrano ene krave približno 25 dni ter le nekoliko manj za obračanje in spravilo sena in otave, torej skupaj od 45 do 50 dni."
Podobno je bilo tudi s koruzo, ki je ob soji danes glavna krma za živali. "Priprava tal, setev, oskrbovanje rastlin, pobiranje in pospravljanje - vse to so opravljali ročno ali s pomočjo živali, kar je potekalo za današnji čas nepredstavljivo počasi in težko. Da je človek sam od setve do zrnja pridelal koruzo na enem hektarju, je potreboval približno tisoč ur. Ti podatki jasno kažejo, da gre za obseg dela, pri katerem je moralo sodelovati veliko ljudi, in tako je tudi bilo."
Izkoriščanje ima dolg rep
Njegova babica je bila z večje kmetije. "Pripovedovala mi je, da so revnejši ljudje prihajali k njim vsak dan delat za hrano in liter mleka za domov. Plačilo ni bilo realno, delali so več, kot so dobili, šlo je za izkoriščanje ljudi, ki so se sprijaznili s tem, da so preživeli. Tudi živali so morale delati do izčrpanosti, odvisno od pohlepa lastnika. Torej lahko rečemo, da gre skozi celotno zgodovino za problem pohlepa, vladavine, ustrahovanja, ker nekateri želijo imeti več, kot potrebujejo, vladati drugim ter imeti sužnje in dobavitelje energije v takšni ali drugačni obliki."
Ljudje smo kolateralne žrtve masovne reje živine
Miroljubno kmetovanje ne zastruplja
Miroljubno kmetovanje izključuje živinorejo oziroma izkoriščanje domačih živali in njihovih produktov predvsem zaradi etičnih razlogov in negativnih vplivov živinoreje na okolje. Kmetijstvo z živinorejo, umetnimi gnojili in škropivi v veliki meri prispeva k onesnaževanju in zastrupljanju okolja in voda ter s tem k podnebnim spremembam, meni Stanko Valpatič. Po drugi strani kmetovanje, ki je usmerjeno le v rastlinsko proizvodnjo, predvsem poljedelstvo, zelenjadarstvo in sadjarstvo, kjer ni reje živali in ni živalskih iztrebkov, gnoja in gnojnice, pomeni veliko zaščito za naravo, živalski in rastlinski svet. Kmetje na splošno v namene rodovitnosti tal ne uporabljajo klavničnih odpadkov ali drugih stranskih produktov živali, ki dokazano negativno vplivajo na zdravje zemlje.
Bog ni zapovedal ali dopustil jesti živali
Zdaj, ko obstaja zdravstvena kriza, se je še zlasti treba naučiti živeti v miru in spoštovanju z vsemi ljudmi, spoštovati in čuvati naravo ter paziti na življenje živali, ker so del celote, pravi Stanko Valpatič. K temu zavedanju pri ljudeh bi lahko prispevala tudi Cerkev, vendar tega ne stori. "V njih diha isti duh kot v nas in so prav tako kot mi božje stvaritve. Bog ni nikoli v zgodovini zapovedal ali dopustil jesti živali, čeprav duhovniki svoje vernike tako učijo."
Znanost podpira ubijanje in uničevanje
Ogorčen je, pravi, da znanost podpira ubijanje živali pod pretvezo, da je meso za človeka najpomembnejša hrana. "To ni dokazano, neodvisni znanstveniki to že dolgo ugotavljajo. Celo škodljivo je tako za zdravje kot za duševni razvoj." Vendar tega pri tistih, ki služijo s prodajo mesa, podprta znanost ljudem ne pove, ampak jih prepričuje o škodljivem ravnanju. "Podobno kruto počne sponzorirana znanost tudi na drugih področjih, kjer pridobivajo ali pridelujejo hrano. Znanost je z moderno tehnologijo omogočila veji ribištva velike ladje in lovljenje z mrežami, kar je povzročilo, da so morja izropana rib in drugih živali. Lovci imajo moderno orožje z daljnogledi in lahko ubijajo na velike razdalje. Cepiva preizkušajo na živalih. Velike površine soje za krmo živali in poceni hrano ljudi škropijo z letali ter tako uničijo in pobijejo vse življenje razen posevka soje, pri čemer je treba omeniti še insekte, živali in seveda ljudi, ki nas imajo za kolateralne žrtve. Kaj vse že počne genski inženiring, sploh ne vemo."
Valpatič spomni, da so nam že leta 1996 kazali klonirano ovco in potem je vse utihnilo. "Kako daleč so s tem?" se sprašuje. "Morda že počenjajo grozljive stvari z mešanjem človeških in živalskih genov. In vse to davkoplačevalci in potrošniki podpiramo, plačujemo tisto, kar je škodljivo, kar povzroča veliko trpljenje in bo povzročalo še hujše. To se ne bi smelo dogajati, to bi morali ustaviti. Vsak bi moral razmisliti o tem."
Da bi dosegli cilj miroljubnega življenja, bi bilo treba doseči dve večji spremembi: podporo pravičnemu raziskovanju, s čimer bi znova oživili odnose med naravo in človekom, in omogočiti doživljanje globljih ciljev življenja, ki jih mnogi občutijo že, ko se ukvarjajo z delom v naravi, opozori. "Poleg psihično zdravega načina življenja preko zares pomembnih raziskav za prihodnost bi tovrstna spoznanja morali prenesti v izobraževanje, na kar nas opominja sedanji čas, ko spoznavamo, kako zelo pomembno je poznati sebe, biti s sabo, ko je prepovedano biti z drugimi - danes zaradi virusa, drugič se lahko pojavijo drugi razlogi."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
