Poletno branje: S knjižnimi junaki odpotujmo v še neodkrite kraje

Ob kakšnih zgodbah želimo preživeti letošnje poletje? Knjige, po katerih najpogosteje sežemo v času počitnic, so romani, med katerimi prednjačijo takšni z razburljivo vsebino. Kriminalke, neobičajne življenjske zgodbe, pretresljive drame, napeti ljubezenski romani. A kaj ko bi v prihodnjih tednih dovolili knjigam, da postanejo naše sopotnice, da na njihovih straneh sledimo potem v še neodkrite kraje, skupaj s knjižnimi junaki? Odlično bi bilo tudi, ko bi nas nasmejale, postale vsakdanja zabava na plaži pod borovcem ali v senci domačega drevesa. S takšnimi željami smo brskali med novostmi domačih knjižnih založb. Kar nekaj jih več kot odlično ustreza kriteriju: potovanje in humor.

Jadranski otok, predmestje Pariza in ljubljanske Fužine

Na pot nas to poletje lahko popelje nekaj Beletrininih novosti. Z njihovimi knjigami v rokah se lahko tako podamo na jadranski otok, v predmestje Pariza ali pa potujemo iz Bosne domov. Špela Pavlič, urednica založbe Beletrina, tako priporoča delo nobelovca Petra Handkeja. "Moje leto v Nikogaršnjem zalivu je avtorjevo osrednje prozno delo. Po dolgih letih popotovanj po svetu se prvoosebni pripovedovalec ustali v predmestju Pariza, ki ga imenuje Nikogaršnji zaliv. Tam v miru ustvarja, skrbi za hišo in vrt ter se sprehaja po okoliških gozdovih, hkrati pa doživlja globoko osebno transformacijo. Ob branju te knjige spoznavamo, da nam ni treba daleč, da pridemo bliže k sebi." Tudi Tone Partljič lahko po njenih besedah poskrbi za poletju primerno razpoloženje. Gre za zbirko novel o majhnem jadranskem otoku, kamor avtor prihaja na dopust že 35 let, z naslovom Ljudje z Otoka. V zgodbah spoznavamo usode prebivalcev, ki so borci za obstanek, njihova življenja v času poletnih sezon in izven teh, a bolj kot to so jih zaznamovala nenehna odhajanja in vračanja v iskanju zaslužka.

Vrača se tudi Marko Đorđić, glavni protagonist uspešnice Čefurji raus. V novem romanu Gorana Vojnovića Đorđić se vrača se po desetih letih nenapovedano iz Bosne vrne v Ljubljano, na Fužine. Kje so Aco, Adi in Dejan, kakšne skrbi imata mama Ranka in strogi oče Radovan? "Poletje je hkrati čas, ko lahko obdelamo tiste vrhunce svetovne literature, za katere smo vedno trdili, da jih bomo prebrali, ampak nikoli nismo našli časa. Zbirka Klasična Beletrina bo poskrbela za pet izjemnih književnih del v odličnih prevodih. Katerokoli izmed knjig bomo izbrali, si bomo zagotovili bralsko poslastico," ambicioznim bralcem še predlaga Špela Pavlič.

Firence, Grčija ali južna Indija

Naj bo poletje čas za malo eskapizma, predlaga tudi Jelka Ciglenečki, urednica pri Založbi Goga, kjer so v zadnjem letu izdali kar nekaj romanov, ki spoštujejo pravila žanra, a ga hkrati tudi duhovito presegajo. "Takšna je recimo Šola za delikatne ljubimce Večerove kolumnistke dr. Svetlane Slapšak, ki zaljubljenca pelje skozi številne preizkušnje do srečnega konca, pri tem pa v njunih pogovorih obnovi nekatere delikatese iz svojih antropoloških raziskav."

Svetlana Slapšak je leta 1974 doživela Grčijo iz prve roke. Študentske upore, politične nemire in polne ulice. Tja v svet sodobne in antične Grčije popelje tudi bralca v svojem novem romanu, skupaj z mladima zaljubljencema in njunim spačkom. "Hotela sem pokazati, kako kultura neguje ljubezen. Kako skozi družbene spremembe, v sprehodu skozi kulturo dva odkrivata, ali je možno živeti skupaj," je ob predstavitvi romana povedala avtorica, ki v zgodbi obuja karakteristike mladine nekdanje Jugoslavije ob odkrivanju grških poti in vasi.

Na drugi konec sveta, na skrajni jug Indije, gremo lahko z Brino Svit. Ne želi si lahke poti je resnična pripoved, v njej pa obiščemo indijske vasi, tropsko naravo, kamor se k modrosti tisočletne ajurvedske medicine po pomoč zateka kozmopolitanska druščina z vseh koncev sveta. Tam avtorica ne spoznava le skrivnostne dežele Kerale, pač pa tudi plast za plastjo odkriva svoje lastne skrivnosti.

"Lucija Stepančič v romanu Naj me kdo zbudi pošlje v Firence sodobno pepelko, ki zakorači ob boku svojega grofa v času nazaj, v temačno baročno mesto, da se na koncu ob pomoči pogosto obešenjaškega humorja emancipira," še v Italijo povabi Jelka Ciglenečki in doda, da je seveda ob vsem tem še nujno poletno branje Golobov Virus – četrti primer Tarasa Birse – ter da bo ljubitelje napetih kriminalk razveselila predzgodba uspešne detektivke Medsočje, Detektiv Dante, izpod peresa Mirta Komela.

Beograd, Bruselj, evropski dvori in nemške ulice

Doživeti Beograd. Izkušnja, ki se iz desetletja v desetletje spreminja. Zdaj jo lahko doživimo v svežnju poletnega knjižnega izbora Založbe Mladinska knjiga. Včasih akademska prestolnica, promenada petičnih meščanov, rokenrol gnezdo se sesuva in postaja kaos, ki ga njegovi meščani več ne prepoznajo. Kriminal, primitivizem in turbokapitalisti. Dragan Velikič, veliki prozni estet in nagrajeni srbski avtor, nam v svojem romanu Naslov: beograjske zgodbe, predstavi svoje mesto kot meščan, ki mu Beograd polzi skozi prste.

Kako privlačno je lahko povabilo v Bruselj, sploh skozi oči EU-uradnika? Roman Prestolnica Roberta Menasseja so že poimenovali prvi veliki roman Evropske unije. Avstrijski pisatelj ga predstavi skozi satiro bruseljskih birokratov, združenih v nestrinjanju o skupni zvezi, ekonomski prihodnosti, tudi s pomočjo skrivnostnega umora in fantomskega prašiča.

"Ni važno, od kod si. Čigav si. Važno je, kam greš." Sporočilo avtobiografskega romana Čigav si, ki se bo zapisalo v spomin tistih, ki bodo v roko vzeli četrti roman Saše Stanišića. Pri štirinajstih letih je s starši zbežal pred vojno v Jugoslaviji in iz rodnega Višegrada pobegnil v Nemčijo, se tam naučil nemškega jezika in z leti postal pisatelj. Njegov roman je zgodba o begunstvu, o odraščanju migrantskih otrok v Nemčiji in vraščanju v novo kulturo, o izgubljenih in pridobljenih ljudeh in rečeh, politiki, vojni, družini in ljubezni. Stanišić sam zapiše: "To je knjiga, ki govori o prvem naključju našega življenja – ko se nekje rodiš. In o tem, kaj sledi." Roman nemškega avtorja bosanskih korenin, ki je tudi dobitnik glavne nemške književne nagrade, je prevedla Urška P. Černe. Pravi, da gre za karizmatično delo, katerega prevajanje je spremljala vrsta srečnih naključij in občutij.

Po evropskih dvorih bralca popeljejo ambiciozne dame, Ljubice in kraljice Benedette Craveri. Roman, zastavljen kot intimna dnevniška izpoved iz kraljevskega zakulisja, fascinira z zgodbami najvplivnejših žensk, ki so zaznamovale evropski prostor s svojo vero, ljubeznijo, sovraštvom, strastjo, politiko in krojile zgodovino. In ko smo že pri zgodovini, raziskovanju in nenavadnih poteh, je na počitniškem seznamu branja nepogrešljiva tudi Agatha Christie, tokrat z razburljivo zgodbo Smrt na Nilu.

Če se med literarnim obiskom srbske ali bruseljske prestolnice še ne boste nasmejali, lahko za to poskrbi britanski televizijski voditelj in komik Richard Osman s svojim knjižnim prvencem Četrtkov klub za umore. Dogajanje je postavil med upokojence v oskrbovana stanovanja Sončni gaj, kjer se Elizabeth, Joyce, Ibrahima in Rona pod krinko svojega kluba Pogovori o japonski operi zabavajo z reševanjem zastarelih nerešenih umorov. Njihovo življenje pa postane nepredstavljivo razburljivo, ko se soočijo z aktualnim umorom, ki postane njihov novi izziv. Zavzeto in z veliko mero humorja se spopadejo z detektivsko uganko. Pisatelj, ki je zamisel o zgodbi dobil med obiskom doma za starejše, nas popelje v idilično britansko okolje z veliko mero žlahtnega britanskega humorja.

Potovanje po Balkanu in praških ulicah

Na "road trip" po nekdanji Jugoslaviji nas popelje roman iz Hiše sanjajočih knjig. Jerica Šemerl Harmel, urednica pri Založbi Sanje, tako svetuje popotovanje s pisateljico Lano Bastašić, dobitnico nagrade Evropske unije za literaturo 2020. "V svojem romanesknem prvencu Ujemi zajca se potopi globoko v razburkane vode prijateljstva in odraščanja. Čustveno in narativno bogato seciranje zapletenega prijateljstva med dvema ženskama je umeščeno v format road trip romana, ki preči znane ceste nekdanje skupne države Jugoslavije. Dvanajst let je minilo, odkar sta si zadnje besede izmenjali nerazdružljivi prijateljici iz otroštva Lejla in Sara, a nepričakovani telefonski klic vrže Saro nazaj v svet, ki ga je pustila za seboj."

Na svojevrstni poti je tudi Ada Sabova, na prvi pogled morda stereotipna, mlada urbana intelektualka v romanu Teorija čudnosti. Urednica Andreja Udovč jo predstavi: "Razočarana nad odnosi, predvidljivim vzorcem, ki se ga je navzelo njeno življenje, in predvsem naveličana svoje službe na Inštitutu za interdisciplinarne humanitarne študije človeka. Potihoma pa jo razveseljuje nenavadno razvedrilo … Njeno pozornost pritegnejo manjše, očitno naključne nenavadne podrobnosti, ki jih vidi plesati povsod okoli sebe, nato pa ugotovi, da njihovo pojavljanje sledi določenim vzorcem, kar ima za posledico nečesa, kar skrivoma poimenuje teorija čudnosti. Rastoča obsedenost z iskanjem pogrešanega sodelavkinega sina Ado postavi na novo pot – in njeno lično, predvidljivo življenje nenadoma naredi povsem nepričakovan zasuk." Avtorica romana je Pavla Horáková, ki ji pravijo redka ptica med sodobnimi češkimi pisci: izobražena, duhovita, prefinjena … in rahlo skrivnostna.