Poziv umetnikom, naj pri priči nehajo žaliti go. Romano Tomc

Evropska poslanka Romana Tomc (SDS/EPP) je ta torek na svojem blogu napisala célo serijo neumnih populizmov o kulturi. Ker sem pod pogojem, da v tem res uživajo, toleranten celo do ljudi, ki poslušajo glasbo, ki je sam ne prebavljam, puščam ob strani njeno čudaško omenjanje Modrijanov v kontekstu kulture in se osredotočam samo na desert.

Naše bogastvo

Takole pravi ga. Tomc:
"Slovenska kultura je naše bogastvo, ki ga moramo skrbno varovati in tudi finančno podpirati, če je treba. Pri tem je treba imeti pred očmi, koliko ljudem je ta kultura namenjena. Vsem ali le nekaj deset zanesenjakom, ki jim je všeč kakšna posebna zvrst kulture, ki je nihče drug ne razume. Predvsem pa je treba ločiti zrna od plev in preprečiti, da se kot kulturni ambasadorji Slovenije podpirajo tisti, ki se iz slovenske kulture delajo norca in jo žalijo."
Evroposlanka se očitno obreguje ob finančno podporo kulturnim vsebinam, ki so "namenjene /…/ le nekaj deset zanesenjakom". To je sprenevedanje. Take vsebine so že tako ali tako temu primerno skromno podprte, zato se ji ni treba bati, da bi bile druge, bolj všečne in razumljive vsebine (in njihovi konzumenti) zaradi tega prikrajšane. Če je neka umetnost komercialna, pa še toliko bolje zanjo - namreč tako za umetnost kot za Romano Tomc.
Toda drugič in tretjič: kdo hudiča so "kulturni ambasadorji"? In kdo so "tisti, ki se iz slovenske kulture delajo norca in jo žalijo"?

Kaj je sramota?

Romana Tomc ima verjetno v mislih tiste kulturnike in/ali umetnike, ki dosegajo ne samo slovensko publiko - in ki bi jih bilo očitno treba utišati, da nam ne bi delali sramote.
Sramota je seveda relativen pojem. Sramotno je tisto, kar nam ni všeč. Za Romano Tomc je sramotno to, da je Deutsche Welle podelil nagrado Blažu Zgagi, ker je mednarodno osiral Janšo. Ni pa bilo sramotno, ko je UKOM poslal ali napisal desničarsko ekspertizo o komunistični provenienci medijev. Ali ko je Anže Logar šimfal tako imenovano krivosodje. Niti ni bilo sramotno, ko sta Rupel in Jambrek poslala pismo bralcev Guardianu, ki se je nespoštljivo izražal o novi vladi.

Naj prevedem

A kakorkoli: ne poznam umetnika - pa če je še tak diletant -, ki bi se delal norca iz kulture. Kaj šele, da bi jo žalil. Norčevanje in žaljenje v umetnosti ne obstajata. Nista cilj nikogar, kot sta lahko cilj v vsakdanjem življenju. Umetniško delo je lahko duhovito, smešno, provokativno, magari žaljivo - če ga tako razumeš -, seveda pa ga moraš najprej razumeti. Norčevanje je kvečjemu umetniška drža oziroma eden od duhovnih elementov pri ustvarjanju.
Naj torej prevedem: če Tomčeva reče, da nekdo žali slovensko kulturo, s tem v bistvu misli, da ta umetnik žali njo in vse tiste, ki take kulture ne razumejo.
Dopuščam možnost, da obstajajo umetniki, ki se norčujejo iz svoje potencialne publike - ali bolje rečeno nepublike. Žalijo kvečjemu - in to že najmanj dvesto let, vsaj od romantike naprej - neke abstraktne malomeščane in nasploh ljudi bogaboječe baže, ki trepetajo pred vsem, česar ne razumejo, in to obsojajo, kot da gre za direkten afront nanje.
Gotovo obstajajo (slovenski) umetniki, ki si štejejo v čast, da ga. Tomc ne razume njihovih izdelkov in jih ne konzumira. Da ona ni njihova publika, je zanje referenca. Ni pa seveda žalitev, dokler je eksplicitno ne interpelirajo. Tako kot ona interpelira njih - in žali, če smo že pri tem.

Tabor na Maistrovi

Zakaj se je Romana Tomc sploh oglasila? Ne samo zato, ker se v svojem farizejstvu čuti ogroženo in razžaljeno. Ne samo zato, ker se ji milostno razdeljevanje drobiža nerazumljenim umetnikom zdi v nebo vpijoča krivica, ki jo je treba popraviti. In ne samo namesto ministra za kulturo - ali tako rekoč v odsotnosti ministra za kulturo samega -, ki je raje tiho in v miru pripravlja bog ve kaj, kot da se krega z umetniki, ki mu lepijo svojo papirologijo na fasado.
Oglasila se je tudi zato, ker umetniki oziroma kulturniki interpelirajo njenega strankarskega šefa. Blazirana Bruseljčanka se je oglasila, da bi na malo lepši način kot stekli psi (medijske) desnice - ki govorijo o izrojeni umetnosti in o umetnikih kot preužitkarjih - povedala, kakšno je uradno stališče stranke.
Zdaj vemo. Tako da se lahko umetniki počasi kar utaborijo tam na Maistrovi.