Pravljične poti: Kako je Jezernik odšel v pravljice

Pekrska gorca je nastala zato, ker je hotel bog kaznovati razuzdane Mariborčane. Nad njih je poslal zlodeja, ki je odlomil vrh Pohorja, da bi z njim zajezil Dravo in bi ta preplavila mesto.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Priljubljena izletniška točka Foto: Arhiv Večera
Arhiv Večera

Nekoč je živel v Lovrenških jezerih na Pohorju povodni mož Jezernik. Dolgo mu je kar dobro šlo, ker ga ni nihče motil. Nato pa je z industrializacijo v dolini nastajal vedno večji hrup in vedno več je bilo smrdljivih plinov. Ti strupi so segli tudi do Pohorja, kar je zelo motilo Jezernika. Najbolj pa se je jezil na mesto Maribor.

Ko ni mogel več zdržati, je prijel velikansko skalo, ki jo je iztrgal iz enega pohorskih hribov, in jo z vso močjo zagnal proti Mariboru. K sreči pa je ni zagnal dovolj močno. Skala je padla sredi polja na zemljo in obstala. Danes se imenuje Pekrska gorca. Drugič ni metal, ker so se mu zasmilili ljudje. Rajši se je sam umaknil. Ja, kam? V pravljice menda.

Pekrska gorca

O nastanku osamelega griča, ki se vzhodno od naselja Pekre dviga iz ravnice, obstaja več ljudskih razlag. Starejša legenda pravi, da je Pekrska gorca nastala zato, ker je hotel bog kaznovati razuzdane Mariborčane. Nad njih je poslal zlodeja, ki je odlomil vrh Pohorja, da bi z njim zajezil Dravo in bi ta preplavila mesto. Na poti je srečal belo ženo ali Mater božjo in se je tako ustrašil, da je odvrgel breme in zbežal. V zahvalo naj bi Mariborčani Materi božji postavili na gorci cerkvico Marije sedmih žalosti.

Včasih se je grič imenoval tudi Slovenska kalvarija. Od leta 1664 je na njem stal križ, ki ga je nadomestila sedanja cerkvica, zgrajena v letih 1832-1835. Ob njej se nahaja Tscheligijeva grobnica. Do cerkvice vodi po vzhodnem grebenu križev pot s štirimi kapelicami.

Pekrska gorca Foto: Igor Napast
Igor Napast

Severovzhodna stran gorce je strma in porasla z gozdom. Tod so leta 1953 po načrtih inženirja Stanka Bloudka postavili 60-metrsko smučarsko skakalnico. Tedaj je bila po velikosti takoj za planiško! V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so skakalnico odstranili.

Jugovzhodna stran kaže čisto drugačno podobo, je položna in - tako kot se za gorco spodobi - porasla z vinsko trto. Ogled grička lahko združimo z obiskom bližnjega botaničnega vrta mariborske univerze, ki ga najdemo ob cesti med Razvanjem in Hočami. V lepo urejenem vrtu so zanimivi predvsem stoletna mamutska drevesa, orjaški klek in prazgodovinske gomile iz železne dobe, ki jih je v vrtu vse polno.

Nekdaj se je tam skakalo na smučeh. Foto: Dragiša Modrinjak
Dragiša Modrinjak

Izhodišče izleta in opis

Do vznožja Pekrske gorce pridemo, če se peljemo mimo RTV-centra Maribor. Med velikimi hrasti je urejeno majhno parkirišče. Od parkirišča že vidimo pot, posejano s kapelicami. Po kratkem vzponu smo pri cerkvici.

Z vrha je lep razgled na Mariborsko Pohorje, na Pekre pod nami, levo na mesto Maribor, desno pa na gričevnato, z vinogradi poraslo deželo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta