Pravljične poti Slovenije: Kako je nastalo Blejsko jezero?

Prvotno jezero je bilo večje in globlje od današnjega, ki je dolgo 2120 metrov, široko 1380, globoko pa 30 metrov.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Nekdanje svetišče staroslovanske boginje ljubezni Žive
Robert Balen

Tamkaj, kjer je Blejsko jezero, v starih časih ni bilo vode, ampak dolina, sredi katere je stal hribec z velikansko skalo na vrhu. V mesečnih nočeh so se ob tej skalini zbirale gorske vile in plesale. V zeleni dolini in na strmih tratah hribca pa so za dne pastirci pasli ovce. Ovčice pa so popasle vso travico, ki je rasla okrog skale na hribcu. Zato so se nekega dne vile razjezile in pastircem zagrozile: "Če ne boste ogradili skale na vrhu hribca, da bi vaše ovčice ne popasle naše travice, jo bomo ogradile me!"

Vilinskim grožnjam pa so se pastirci samo smejali in še in še seganjali svoje ovčice na hribec, kjer so pomulile vso travico okrog vilinske skale. Zaradi tega si je neko noč najmlajša in najlepša vila med plesom na trdi zemlji zlomila nogo.

Vile so se strahovito maščevale nad neposlušnimi pastirji. Z bližnjih planin so priklicale vodo, ki je prihrumela v dolino in jo zalila, da je samo še hribček s skalo gledal iz nje. Tako so si gorske vile ogradile skalo na hribcu, kjer so poslej nemoteno plesale v mesečnih nočeh. Tako je nastalo Blejsko jezero z zelenim otokom.

Ojstrica in Mala Osojnica

Kraj, ki naj bi ga bile ustvarile gorske vile, da bi lahko nemoteno rajale, si bomo ogledali z Ojstrice, 610 m, in Male Osojnice, 685 m. S priljubljenih razgledišč nad zahodno obalo jezera se nam bo odprl veličasten razgled na jezero z otokom, na slikovni grad nad njim ter na vršace v ozadju.

Blejsko jezero je nastalo pred približno 14 tisoč leti ob umiku Bohinjskega ledenika. Prvotno jezero je bilo večje in globlje od današnjega, ki je dolgo 2120 metrov, široko 1380, globoko pa 30 metrov. Največja posebnost jezera je Otok. Prekrit z zelenjem in poseljen z otoškimi zgradbami, iz katerih se dviga cerkveni zvonik, spominja na plavajoče mestece sredi jezera. Otok je pomembno arheološko najdišče. Na kraju današnje baročne cerkve so arheologi odkrili sledi prazgodovinske (11.-8. stol. pr. n. št.) in slovanske (9.-10. stol.) poselitve. V zgodnjem srednjem veku je bil na tem mestu predkrščanski, verjetno staroslovanski kultni prostor.

Še pred znanstvenimi odkritji je med ljudstvom krožila legenda, da je bilo na Otoku svetišče staroslovanske boginje ljubezni Žive. Danes na otoku stoji cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je eno najstarejših in v preteklosti najbolj priljubljenih romarskih središč v Sloveniji. V njej lahko pozvonimo na znani zvon želja, ki naj bi izpolnjeval tudi najbolj zahtevne želje.

Vožnja s pletnjo
Andrej Petelinšek

Na strmo odsekani skali nad jezerom stoji Blejski grad, ki sodi med najstarejše v virih omenjene gradove na Slovenskem. Leta 1004 je namreč nemški cesar Henrik II. podaril briksenškemu škofu Albuinu Bled z ozemljem med obema Savama, leta 1011 pa še Blejski grad. Danes je v grajskih prostorih gostišče, v baročnem traktu ob kapeli pa je urejen muzej z zbirko o bogati zgodovini Bleda.

Izhodišče izleta in opis

Z Bleda se mimo Pristave pripeljemo do avtokampa Zaka na zahodni strani jezera, kjer parkiramo. Vrnemo se po poti ob jezeru do velikega ovinka, za katerim nas smerokazi za Ojstrico, Veliko in Malo Osojnico usmerijo desno na makadamsko pot. Gremo mimo počitniških hiš in navkreber v gozd. Kmalu se desno odcepi stezica za Ojstrico. Z razglednega vrha imamo jezero z okolico kot na dlani. Vrnemo se na pot in se povzpnemo do razcepa za Malo in Veliko Osojnico (slednja je veliko manj razgledna). Izberemo levi odcep in že po nekaj korakih dosežemo prepadni rob, s katerega vidimo strme robove Jelovice in dolino Save Bohinjke. Nadaljujemo do veličastnega razgledišča na Blejsko jezero, kjer je urejeno tudi večje počivališče. Sledi spust, sprva po strmih železnih stopnicah, nato po udobni gozdni stezi. Dosežemo cesto ob jezeru in se po njej vrnemo na izhodišče.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta