Prehranski nasveti Marije Merljak: Rajski paradižnik, zaveznik našega zdravja

Človek si že tisočletja prizadeva, da bi podaljšal uporabnost pridelkov, zato je skozi zgodovino iskal načine, kako to storiti. Iznašel je sušenje, soljenje, kuhanje in podobno. Tudi s paradižniki, ki so sicer podobno kot krompir in koruza v Evropo prišli šele po odkritju Amerike, je ravnal enako. Na srečo je mogoče paradižnike razmeroma preprosto predelati v mezgo, šalšo po primorsko, ali v ajvar, izdelati sok in kečap, ki je zadnja desetletja k nam prišel z zahoda. No, še najbolj naš recept je priprava šalše.

Kakšen pomen ima za naše zdravje

Vse, kar nam daje narava, je koristno in ima smisel v naši prehrani. V naravi vse dozori prav tedaj, ko tako zelenjavo ali sadje potrebujemo. Od tod načelo sezonskosti pri prehranjevanju z nepredelano svežo zelenjavo in sadjem. In paradižnik, ki botanično sicer sodi med sadje, a ga zaradi okusa štejemo med poletno zelenjavo, dozori tedaj, ko njegove antioksidante najbolj potrebujemo.

Paradižnik (lat. Solanum lycopersicum ali Lycopersicon esculentum) sodi v družino razhudnikov, podobno kot tobak, krompir, jajčevec, čili ... Ime ima po paradižu, raju. Indijanci so mu pravili tomato, kar v prevodu pomeni sončeva kri. Po njihovem verovanju je bil tomato eden izmed svetih sadežev v pravrtu ali po naše paradižu. In ker temu pravimo tudi raj, so se sosedje na jugu oklenili imena rajčica.

Seveda danes obstajajo še druga lokalno obarvana imena. Lepo opisno ime zanj je vsekakor francoska trditev, da je ljubezenski sadež, pomme d'amour, ker vrača mladostno moč in pomlajuje srce, saj ima v prerezu obliko srca. Morda niti ni tako iz trte zvito razmišljanje, da so rastline koristne za tisti naš organ, na katerega spominjajo.

Kaj paradižnik vsebuje?

Tudi paradižnik ima največ vode, kar okrog 95 %, in razmeroma malo suhih snovi. Med njimi je do 1,6 % beljakovin, 0,3 % maščob in skoraj do 5 % ogljikovih hidratov, predvsem glukoze. Razmeroma veliko je sadnih kislin, med njimi je največ jabolčne in citronske kisline.

Med vitamini je kar veliko provitamina A (betakarotena) ter vitaminov E in C. Nekaj je tudi vitaminov skupine B, zlasti tako imenovane vitaminske trojke B3, B6 in folna kislina ali B9. Vsi skupaj znižujejo vrednost homocisteina v krvi in preprečujejo infarkt. Med skoraj 20 različnimi rudninami (minerali) je največ bakra, kar ugodno vpliva na nastajanje krvi, veliko je mangana za žlezo ščitnico, kalija, nekaj železa, bora, kalcija, magnezija, selena, fosforja, cinka, kobalta in joda.

Odlika paradižnikov pa so zaščitni flavonoidi in karotenoidi z likopenom na čelu. Prav likopen daje paradižniku značilno rdečo barvo in je tudi odlična zaščita za srce. Z naraščajočo zunanjo temperaturo se količina zaščitnega likopena povečuje in s tem tudi intenzivnost rdeče barve. Likopen preprečuje peroksidacijo lipidov (maščob) ter posledično manjše uničenje srčnih celic ter pospeši obnavljanje oslabelega srca. Seveda so paradižniki različnih sort in zato tudi oblik in barv, ne samo rdečih, a tega je pa več v kuhanem paradižniku.

S segrevanjem se poveča absorpcija

Za vse karotenoide velja, da se s toplotno obdelavo ne uničijo. Prav nasprotno: s segrevanjem (kuhanjem in praženjem) se poveča njihova absorpcija. Ker so topni samo v maščobah, z dodatkom maščobe pri pripravi jedi z njimi dosežemo največji izkoristek. V primerjavi z betakarotenom iz likopena ne nastaja vitamin A, je pa zato likopen veliko močnejši antioksidant. V maščobah je topen tudi vitamin A in posledično bolj sprejemljiv za naše telo, zato moramo nujno dodati maščobo. Lahko tako, da ga pokapamo z dobrim hladno stisnjenim oljem ali ga kombiniramo s siri, smetano, panceto, klobaso, pršutom, orehi in podobno.

Pri sveži in hladni paradižnikovi solati bomo sicer dobili manj zaščitnih snovi, pač pa bomo pridobili več vodotopnih vitaminov, ki se sicer s toplotno obdelavo uničijo, na primer vitamin B9 ali folna kislina in vitamin B6 za preprečevanje ateroskleroze. V praksi to pomeni: jejmo surov in toplotno obdelan paradižnik.

Za očesne težave, kožne bolezni, zdravo črevesje, prostato ...

Zaradi vitamina A in likopena je paradižnik priporočljiv pri vseh očesnih težavah, zlasti pri degeneraciji rumene pege in kožnih boleznih. Zaradi vseh snovi je paradižnik zelo dober za alkaliziranje krvi, preprečuje zlepljenje rdečih krvničk, krepi izločanje želodčnega soka in delovanje trebušne slinavke, zato koristi vsem, ki slabo prebavljajo beljakovinsko in mastno hrano. Zaradi odličnega razmerja med natrijem in kalijem pomaga zniževati krvni tlak, uravnava črevesje in blaži težave s hemoroidi. Sadne kisline spodbujajo delovanje notranjih organov in apetit. Če paradižnik kombiniramo s špinačo ali blitvo, dobimo še bolj zdravilen učinek za oči, saj likopen preprečuje razpad luteina iz špinače.

Pravijo, da je paradižnik med najbolj raziskanimi pridelki za človeka, dve ločeni raziskavi pa sta potrdili velik pomen likopena iz paradižnikov za zdravo prostato. V limfni tekočini je med karotenoidi okrog polovice likopena, še večji je njegov delež med karotenoidi v prostati. S starostjo se količina likopena zmanjšuje. Ker se likopen ne kopiči v telesu, ga moramo sproti vnašati v telo s hrano. Zato je uživanje paradižnikov tako pomembno.

Toda paradižnik je zdrav za vse! Več raziskav je potrdilo, da paradižnik koristi obema spoloma. Snovi v njem preprečujejo tudi raka na debelem črevesju, danki in na jajčnikih. V ljudskem zdravilstvu priporočajo izpiranje čirov v ustih s paradižnikovim sokom, prav tako priporočajo kombinacijo paradižnikovega soka in sirotke kot obkladek pri opeklinah. V kulinariki pripravljamo paradižnike na številne načine.

Nikdar pa ga ne smemo kuhati v aluminijasti posodi, ker njegove kisline reagirajo s kovino in nastajajo strupene aluminijeve spojine.

Ne pozabimo!

• Preprečuje težave in raka na prostati, črevesju, danki in jajčnikih.

• Krepi srce, alkalizira kri, preprečuje srčni napad in aterosklerozo.

• Zmanjšuje degeneracijo rumene pege in omogoča bolj oster vid.

• Izboljšuje prebavo mastne hrane.

• Razstruplja telo in pomaga odstranjevati ledvične kamne.

• Zvišuje splošno odpornost in krepi sluznice.

• Zvišuje zaščitni varovalni faktor kože in varuje pred rakom na koži.

• Izboljšuje kožo, lase in nohte.

• Kopel iz listov paradižnika blaži išias.