Preprečite poletno izgubo energije: Z vodo je treba začeti na tešče

Saj poznate tisto: "Juhu, počitnice so tu...!" In hitro pozabimo na vse. Toda telo mora tudi poleti dobiti energijo, gradivo in zaščito. Ker je v poletni vročini izhlapevanje večje, moramo poskrbeti za ustrezen vnos tekočine in vseh mineralov, ki jih z njo izgubimo. Voda je pomembno transportno sredstvo, saj v celice prinaša hranilne snovi, iz njih pa odplakuje odpadne snovi. Če vode v telesu ni dovolj, je mehanizem porušen in telo začne omejevati ''izgubo'' z zadrževanjem vode, mi se pa začnemo zastrupljati.

Kako piti vodo in koliko

Vodo pridobimo z rednim pitjem čez ves dan! Pijemo v pogostih manjših odmerkih, vsaj dva do tri decilitre na uro. Začeti je treba že zjutraj na tešče, in to čisto vodo ali z limoninim sokom. Zjutraj lahko spijemo več ne mrzle vode, vendar ni dobro, če naenkrat spijemo več kot 1,2 litra vode, saj s tem lahko začnemo iz telesa izpirati vodotopne vitamine in minerale in spet porušimo razmerje.

Najslabše je, če skušamo žejo tešiti s sladkimi šumečimi pijačami, čajem, kavo ali alkoholnimi pijačami! Te pijače imajo vodo, vendar tudi dehidracijske snovi, ki pospešeno izločajo vodo iz telesa. Čista voda in voda v sadju in zelenjavi se hitro absorbirata v kri in prek nje v celice. Če ji dodamo sladkor, potrebuje za prehod kar trikrat več časa. Zato pitje sladkih, gaziranih pijač (z umetnimi sladili) ni priporočljivo. Pijmo raje napitke, ki jih pripravimo tako, da v vodi, pinjencu, sirotki, kefirju ali medu zmešamo sezonsko zelenjavo ali/in sadje. Domači sokovi ali sirupi (bezgova šabesa) so prav tako zelo dobri.

Homeostaza kot pogoj za potek biokemičnih procesov

Notranji procesi delujejo kot dobro organiziran sistem, ki se torej sproti prilagaja in se tako tudi odziva na nestabilno in nenehno spreminjajoče se zunanje okolje. Vendar le, če ima dovolj snovi na voljo. In pri hudem pomanjkanju kake snovi, tudi vode, se homeostaza poruši.

Organizem se tako znajde v navzkrižju: telo teži k dinamični stabilnosti in se kolikor mogoče upira spremembam, saj potrebuje čas in seštevek vzvodov za nenehno prilagajanje. Če so spremembe prehude, nenadne ali zelo hitre, se poruši sistem biokemičnih procesov, ki za svoj potek potrebujejo določeno časovno stabilnost.

Vloga potenja: kaj vsebuje znoj?

Med poletno vročino se telo hoče znebiti odvečne toplote tudi tako, da se znoji. S potenjem se telo ohlajuje, vendar s tem izgubljamo tudi elektrolite - mineralne soli natrija, kalija, kalcija in magnezija, ki so v znoju. Že če izgubimo dva odstotka vode, opazimo upadanje fizične sposobnosti. Ko izgubimo štiri odstotke vode, izgubimo moč mišic, pri petih odstotkih dehidracije čutimo vročinsko izčrpanost, pri sedem- do desetodstotni izgubi vode je organizem močno ogrožen, pojavijo se halucinacije in lahko nas zadene vročinska kap.

Če zmanjka en samcat mineral, procesi v telesu ne morejo pravilno potekati. Če zmanjkuje kalcijevih ionov, začnejo celice propadati. Sprva si telo pomaga, da kalcij črpa iz kosti... Z znojem izgubljamo zlasti veliko natrija. Natrij je v tesni zvezi s kalijem, ki vodo odvaja. Za uravnavanje ravnovesja med njima porabimo skoraj petino vse telesne energije. Kalij sodeluje pri zniževanju krvnega tlaka in delovanju srca. Z njim lažje premagujemo telesni in duševni stres. Podobno funkcijo ima tudi magnezij.

Pomnimo: pri majhnih otrocih in starostnikih je termično uravnavanje manj učinkovito in se manj potijo. Otroci imajo sicer manjšo površino kože kot odrasli, vendar pa relativno veliko večjo površino glede na maso telesca. Zato hitreje dehidrirajo. Pri starejših je največji problem ta, da pijejo premalo vode, ker ne čutijo žeje.

Prav tako si je dobro pripraviti sadne napitke z dobrimi razmerji med minerali, na primer v sledečih kombinacijah:

• - jagode, rdeči ribez, pomaranče, med in voda
• - lubenica, maline in voda
• - lubenica, pomaranče in voda
• - jagode, kivi in voda
• - jagode, breskve, jabolka in voda
• - marelice, jogurt in voda
• - kumarice, jogurt, poprova meta, ščepec soli in voda po potrebi

Pogost problem na poti in poleti je vnetje sečil, tedaj nam ponavadi zastaja voda. V tem primeru je treba uživati veliko brusnic, borovnic, korenčkovega soka in ustreznih čajev.

Kaj uživati v poleti vročini

Nujna je hrana, bogata z minerali, natrijem, kalijem, kalcijem in magnezijem. Največ kalcija dobimo v parmezanu in vseh polnomastnih sirih, v sezamu, mandljih, peteršilju, figah in lešnikih. Zato po solatah posujmo parmezan in sezam, mandlje in natrgajte peteršilj. Večje količine natrija so v kraškem pršutu. Zato pojejmo rezino ali dve pršuta na dan. Ne pozabimo niti na kraško panceto z obilo naravnih vitaminov A in E, ki varujeta kožo, oči in srce in preprečujeta alergije. Največ kalija dobimo v paradižnikih, krompirju, mandljih, pistacijah, svežem peteršilju, špinači, v bananah, svežih in suhih marelicah in figah, zeleni papriki, lubenicah, melonah ... Zato naj bo poleti na mizi vedno dovolj sadja in zelenjave. Večje količine magnezija dobimo v čokoladi, kakavu, orehih in vseh oreščkih, v zeleni zelenjavi, bananah. Pripravimo si solate z oreščki, sladice posujmo s čokoladnim prahom ...

Boljše ravnovesje v črevesju zagotovimo s fermentiranimi mlečnimi izdelki. Priporočilo: naredimo si sadne in zelenjavne napitke z jogurtom, kefirjem, kislim mlekom in tudi s sirotko.

Ne pozabimo na juhe!

Juhe, mesne in zelenjavne, pomagajo odvajati vodo in uravnavajo razmerja med minerali. Mesne juhe so vse primerne, goveje ali kokošje, le kuhajmo jih počasi, da v loncu komajda vre oziroma brbota, kot pravimo. V taki juhi je izluženih kar največ mineralov. Dobro je vedeti, da ni dobro kuhati juhe v nekoč priljubljenih ekonom loncih, ker pri tem s paro izgubimo največ mineralov. Ker mesne juhe vsakdo pozna, navajam le nekaj primerov zelenjavne poletne juhe:

•  Vzamemo peteršilj (korenino, stebla, listi), korenje in krompir, skuhamo in naredimo kremno juho, okrasimo s sesekljanimi listi peteršilja.
•  Uporabimo peteršiljeva stebla, liste in korenine ter ovsene kosmiče; naredimo kremno juho, okrasimo s peteršiljevimi lističi.
•  Vzamemo peteršiljeva, liste in korenine, por in belušno zeleno; naredimo kremno juho in na koncu sesekljamo nanjo ''zelenje''.
•  Por, bučke, čebula z zelenjem, rožmarin in timijan in bazilika.

Ko govorimo o poletnih tegobah, pa večina najprej pomisli na neprijetnosti, ki nas spremljajo na poti do počitniških letovišč. Med najpogostejšimi so ''občutljiv želodec'', ki nas sili na bruhanje, če smo potniki. To lahko preprečimo z lizanjem ingverjevih bonbonov in s pitjem metinega čaja po požirkih med vožnjo. Pazimo: prav nasprotno pa kamiličen čaj, mleko in mlečni izdelki bruhanje spodbujajo! Med bruhanjem izgubljeno vodo in minerale nadomestimo s pitjem rahlo osladkanih pijač ali juh.

Na morju nas rade hitro presenetijo - sončne opekline

Prva pomoč so tri limone, ki jih stisnemo v pol litra vode. S to krepko ''limonado'' premažemo kožo in pustimo, da se osuši; seveda se skrijemo v senco. Limonin sok hladi, razkuži in spodbuja naravno regeneracijo povrhnjice. Pri sončnih opeklinah pordelo kožo takoj premažemo z navadnim jogurtom. Pri hujših sončnih in drugih opeklinah pa na kožo na debelo naribamo korenček.

Pri sončnih opeklinah pomaga blažilni premaz iz skute in meda: pripravimo ga iz 250 g skute, dveh jedilnih žlic medu in soka ene limone. Nanesemo na kožo in po 15 minutah speremo. Šele zdaj namažemo kožo z dobrim zaščitnim oljem. To so seveda samo prehranski napotki za prvo pomoč in niso nadomestilo za bolezenske težave, ki jih zdravi zdravnik.