Zgodovinsko gledano so vino še prej kot med hrano in pijačo uvrščali med - zdravila. Stari Grki so vodo mešali z vinom, da bi jo razkužili. Hipokrat je vino predpisoval kot zdravilo za krepitev organizma, proti išiasu in pri črevesnih boleznih, rimljanski vojaki pa so za obrambo pred boleznijo popili liter vina. Apostol Pavel, ki je napisal priročnik o vinu, ga je priporočal samo v zdravilne namene, sveti Avguštin je vinu pripisal zdravilno moč za rane na duši in telesu, zlasti za želodec. Vino, pomešano z medom in zelišči, so v srednjem veku uporabljali za zdravljenje ali preprečevanje mnogih bolezni. Skupna ugotovitev več kot 250 različnih raziskav v Evropi, ZDA, v Avstraliji in na Japonskem pa potrjuje, da zmerno pitje vina zmanjšuje tveganje za srčni infarkt kar za okrog 60 odstotkov.
Kaj vsebuje vino, da je tako zdravo?
Vino vsebuje 16 različnih aminokislin, vitamine B1, B2, B3, B5, B6, B9 in vitamin C. Vino je zelo bogato z minerali. Več kot 30 jih je: kalij, magnezij, železo, mangan, cink, baker, aluminij, fluor, natrij, krom, silicij, jod, klor in drugi … Alkohol v vinu je samo konzervans. V telesu imamo encime, ki alkohol razgrajujejo, vendar je absorpcija alkohola izredno hitra. Nekaj se ga absorbira že v ustih, nato v želodcu in tankem črevesju. Dlje ko je alkohol v želodcu skupaj s hrano, počasneje preide v kri in deluje manj omamno. Ženske po večini v želodcu razgradijo manj alkohola, zato hitreje preide v kri in v možgane. V telesu ni nobenega organa, ki bi ga alkohol obšel, zato je modrost uživanja vina nujnost.
V telesu ni nobenega organa, ki bi ga alkohol obšel.
Vino je bogato z zaščitnimi antioksidanti in mnogimi drugimi snovmi. Po nekaterih navedbah so v vinu odkrili že okrog 12 tisoč različnih spojin v grozdju. V njem so zelo močni antioksidanti – polifenoli, zlasti flavonoidi. Znanih je kar okrog 4000 različnih vrst flavonoidov, od tega so jih v vinu našli že 1400. Več jih je v rdečem vinu, so pa tisti iz belega vina bolj učinkoviti. Polifenoli zmanjšujejo oksidacijo lipoproteinov v krvi. S tem zavirajo nastajanje ateroskleroze in preprečujejo srčni infarkt. Polifenoli niso samo v vinu, a so iz vina najlažje dostopni telesu. Med njimi so najpomembnejši: katehin, epikatehin, kvercetin, oenin in resveratrol. Ta ima prav posebno vlogo in pomen za zdravje. Rdeče vino ima nekaj več resveratrola kot belo. Resveratrol je tudi v grozdju in grozdnem soku pred vrenjem, vendar je njegova absorpcija veliko manjša kot iz vina. Otroci in vsi, ki ne smejo uživati alkohola, lahko resveratrol pridobijo iz grozdnega soka, če je ta termično obdelan.
Dobro je vedeti
V minulih dvajsetih letih so odkrili veliko blagodejnih učinkov resveratrola:
• ščiti naše celice pred uničujočimi prostimi radikali,
• znižuje vrednost slabega holesterola in zvišuje vrednost dobrega,
• zavira nabiranje maščobe v jetrih,
• pomaga pri zmanjševanju možnosti za razvoj sladkorne bolezni,
• celicam daje energijo in je v posebej veliko pomoč pri kronični utrujenosti,
• zavira staranje celic in s tem posledično celotnega organizma, enako naj bi se potem podaljšalo tudi naše življenje.
• razmeroma pozno, leta 1996, so znanstveniki dokazali, da resveratrol v našem organizmu zavira vse tri stopnje raka: začetno, napredovano in stopnjevano; zlasti to velja za rak na dojkah, debelem črevesju in požiralniku.
Z vinom dobi hrana boljši okus
Morda je najpomembnejša vloga vina kot pijače, da dopolni jedi. Ko zaznamo vonj in okusimo vino, se nam začne izdatno izločati slina in predrami se prebavni sistem in sprožijo želodčni sokovi in encimi. Več želodčne kisline pomeni lažjo prebavo, posledično se poveča izkoristek beljakovin ter kalcija in vitaminov, zlasti B12. Vino spodbudi tudi izločanje žolča in prebavnih sokov v črevesju.
Zmernost uživanja vina pozitivno vpliva na prebavo, dihanje, srce, krvna obtočila, mišice, kožo, jetra, mehur, ledvice ter na možgane in spolnost. Prostornina žil se poveča in zmanjša se nevarnost strdkov. Zaradi pospešenega pretoka krvi v jetrih in ledvicah se organizem lažje razstrupi. Ob zmernem uživanju se poveča oskrba možganov s kisikom, zato lažje in hitreje mislimo. Vino v zmernih količinah razbistri um in poveča sposobnost ustvarjanja in pomnjenja pri starejših. Alkohol v vinu preprečuje razgradnjo serotonina in posredno vpliva na zmanjševanje depresije in stresa ter ustvarja dobro počutje. Rdeče vino naj bi pri tem delovalo bolj pomirjujoče kot belo. Za dobro prekrvavitev možganov je dobro čez dan uživati bela vina, zvečer pa za regeneracijo možganskih celic in krepčilen spanec rdeča.
Zaradi obilice mineralov in vitaminov vino preprečuje osteoporozo. Ker spodbuja aktivnost inzulina in usmerja sladkor iz krvi v celice, je suho vino, torej tisto, ki ima ves sladkor prevret v alkohol, primerno tudi za sladkorne bolnike. Pri ženskah je vino dobrodošlo v meni, le malokdo pa ve, da je vino primerno tudi za lepoto, saj je koža videti bolj sveža in napeta.
Martinovo je praznik vinogradnikov in vinarjev
Čas, ko mošt prevre v vino, je blagoslov in nagrada vinogradnikom in vinarjem za njihov celoletni trud. In tako bo večno. Ni žlahtnega in zdravega vina brez pridnih rok in umnega kletarjenja. Zato je prav, da z vsakoletnim ocenjevanjem vin nagradimo tiste, ki so v vino vložili največ sebe, svoje ljubezni in znanja. Zato čestitam vsem, ki te dni z radostjo občudujejo svojo stvaritev v kozarcu. Ponosna sem tudi, da poznam letošnjega slovenskega vinarja leta Dušana Benčina iz Lož pri Vipavi, evropskega viteza vina. Dokazal je, da imamo Slovenci lahko tudi najboljša vina na svetu.
Zmerno ali z modrostjo?
Najpogostejša beseda pri uživanju vina je – zmernost. Toda jaz raje rečem, da moramo vino piti z modrostjo. Ni namreč vseeno kdaj, kako, s kom in ob kakšni priložnosti pijemo vino. Zmernost ne pove veliko, določa le količino, a ne upošteva naših občutkov in čustev ter stanja, v katerem smo. Vino je zdravilo za nas, če smo ga pripravljeni sprejeti. In piti ob hrani, v družini, s prijatelji in v prijetni družbi, za veselje in radost … Tedaj z njim resnično lahko nazdravimo, zaželimo zdravja drug drugemu.
Namigi in recepti
Vino proti prehladu: vinu dodamo cimet in vaniljo v prahu ter kocke sladkorja. Posodo s takim vinom damo v vodno kopel in segrevamo do 60 stopinj. Na koncu začinimo z limonino lupino ali pomarančo.
Kokoš po burgundsko: domačo kokoš povaljamo v moki, jo natremo s soljo, poprom. V kozici stopimo maslo in dodamo dušene šampinjone, na kocke narezano slanino in drobne čebulice. Pečemo tri minute. Na to položimo razrezano kokoš na kose, posujemo s pehtranom in muškatnim oreškom ter hrustljavo zapečemo. Ob koncu zalijemo s ½ litra rdečega vina in dušimo še pol ure.
Snežinke z vinom: kakije prerežemo na osem režnjev tako, da se spodaj držijo skupaj, in ko ji razpremo, so videti kakor snežinka. Prelijemo z belim muškatnim vinom, počakamo nekaj ur, da se kaki prepoji z vinom; sredino ''snežinke'' okrasimo s sladko smetano, potrosimo z zdrobljenimi mandlji, orehi in kokosom in s čokoladnimi mrvicami.