O imunskem sistemu sem že veliko pisala, o teoriji, o tem, kaj vse je in kaj ni. Zato bom danes več o praksi. Ljudje se radi pohvalimo, da imamo dober imunski sistem in redko zbolimo, a žal niso vsi taki. Težave nastopijo, če imamo oslabljen ali okvarjen imunski sistem, kar vodi v ponavljajoče se okužbe, avtoimunske bolezni, vnetja in v pojav raka.
Imunska pomanjkljivost je lahko prirojena kot posledica genetske okvare ali pridobljena z okužbo, kot je virus HIV - ali zaradi uporabe imunosupresivnih zdravil, ki zavirajo delovanje imunskega sistema zaradi terapevtskih zahtev, na primer pri presaditvah organov.
Razmeroma novejša so spoznanja, ki temeljijo na kliničnih raziskavah, da se imunski sistem z leti "zmanjšuje". Tako pešanje ni linearno, za vse enako, saj imajo enako stari posamezniki različno ohranjen in učinkovit imunski sistem. Vesela novica je ugotovitev vseh raziskav, da lahko imunski sistem relativno pomladimo.
Pri imunskem sistemu je 60 let starosti nekakšna ločnica, ko je moč zaznati upadanje učinkovitosti imunskega sistema. Temu staranju pravimo imunosenescenca. Starejši kot smo, šibkejši je imunski sistem. Staranje imunskega sistema se začne z dozorelostjo organizma. A ni pri vseh enako. In tudi tu je imunosenescenca najhitrejša in izrazitejša pri kadilcih, ljudeh s čezmerno težo in vseh, ki imajo sedeče delo.
Kako ostati čim bolj fit
Kako pa si lahko pomladimo imunski sistem? Pomembno je vedeti, da se s staranjem veča nepredvidljivost nevtrofilcev kot največje skupine belih krvničk, ki so sestavni del prirojenega imunskega sistema. Tudi če stari nevtrofilci še zaznajo vsiljivce, jih težko uničijo - ali sploh ne več. Še hujše je, če nevtrofilci izgubijo orientacijo in dobesedno blodijo brez učinkovanja. S tem pa omogočijo vsiljivcem, da se razmnožijo in povzročijo vnetja. Medicina eksperimentira z uporabo statinov, zdravila za zniževanje holesterola. A do prave rešitve je bržkone še daleč.
Ali lahko pomladimo imunski sistem brez zdravil? Znanstveniki so odkrili, da lahko. Obstaja pa več korakov. Prva pomoč je gibanje - hoja. Na Univerzi v Birminghamu so ugotovili, da deset tisoč korakov na dan povrne mladost imunskemu sistemu in je ta pri šestdesetletnikih enako učinkovit kot pri mladih do 30. leta starosti. Druga pomoč je povezana s hrano, z vitamini in minerali. Hrana pa je najpreprostejši način vnosa naravnih snovi v telo. Toda pri tem bi morali paziti, da je manj kalorična, predvsem pa raznolika in vsebinsko bogata. Za pomlajevanje imunskega sistema bi bilo namreč dobro zmanjšati vnos kalorij za polovico, poudarjajo znanstveniki. Ali rečeno preprosto, dobro je nekoliko shujšati.
Za pomlajevanje imunskega sistema bi bilo na starost dobro zmanjšati vnos kalorij za polovico.
Moč mineralov
Med minerali je kot pomoč pri pomlajevanju obrambnega sistema na prvem mestu cink. Ta spodbuja imunski sistem, zlasti izdelavo protiteles in limfocitov T in krepi aktivnost belih krvničk. Zato je cink še zlasti učinkovit v boju z virusi, vnetnimi bakterijami in paraziti, ki napadajo telo. Komur primanjkuje cinka, je pogosto prehlajen in dovzeten za okužbe dihalnih organov. Ameriški nacionalni inštitut za zdravje trdi, da cink lahko pomladi starajoč imunski sistem, saj izboljša imunski odziv pri starejših od 60 let zaradi velikega blagodejnega vpliva na priželjc ali timus.
Najbogatejši vir cinka so ostrige, sledijo rakovice, dušena govedina, telečja jetra, temno puranovo meso, bučna semena, fižol, grah, leča in aloa vera. Vedeti pa moramo, da se cink iz živalskih virov lažje, hitreje in v večji meri absorbira kot cink iz rastlinskih virov.
V raziskavi na italijanskem državnem raziskovalnem centru v Anconi je dr. Nicola Fabris ugotovil, da uživanje po 15 miligramov cinka na dan pomladi imunski sistem starejših ljudi, da je tak kot v mladosti. Količina aktivnih obrambnih celic T in hormonov je namreč narasla do ravni kot pri mladih.
Čeprav velja splošna ugotovitev, da ljudem tako rekoč po vsem svetu primanjkuje cinka oziroma ga ne uživamo dovolj, pa znanstveniki opozarjajo, da ne bi smeli pretiravati in ga uživati preveč, saj preveč cinka zavira učinkovitost imunskega sistema.
Brez vitaminov ne gre
Na univerzi v Bostonu so dokazali, da uživanje vitamina E starejšim od 60 let pomaga obnoviti dejavnost limfocitov T. Imunsko odpornost in pomladitev imunskega sistema omogoča tudi vitamin D, ki se je izkazal zlasti med epidemijo covida-19. Vitamin D namreč zelo učinkovito preprečuje okužbe zgornjega dela dihal. Izkazal se je tudi pri avtoimunskih boleznih.
Probiotiki so pomemben steber pomlajevanja imunskega sistema. Urejajo črevesno floro, saj neustrezna pospešuje staranje in upadanje imunske obrambe. Z več raziskavami so dokazali, da probiotiki krepijo odpornost organizma, uredijo in okrepijo človeško floro in posledično pomladijo imunski sistem. Ugotovili so, da je mogoče z rednim uživanjem probiotikov mladiti imunski sistem, da je mlajši za kakih 20 let glede na kronološko starost. Za zdravo črevesno floro pa je poleg probiotikov treba uživati tudi veliko zelenjave, sadja in vlaknin ter fermentirana živila.
Vloga priželjca ali timusa
Omenili smo že, da ima cink velik vpliv na priželjc, zato je prav, da pogledamo, kakšno vlogo ima priželjc na imunski sistem. Priželjc je organ limfnega sistema, v katerem zorijo limfociti T, rastni in drugi hormoni, ki sodelujejo pri imunskem odzivu na vdor tujkov. Priželjc je najbolj dejaven v mladosti, potem pa že kmalu po puberteti počasi krni, s tem pa se zmanjšuje pridobljena obrambna sposobnost telesa. V medicini to težavo rešujejo z odmerki rastnega hormona.
Nefarmakološka rešitev je vzdrževanje normalne telesne teže. Ugotovili so namreč, da fizična neaktivnost, pomanjkanje gibanja in lenoba še pospešujejo propadanje priželjca. Z najnovejšimi raziskavami so dokazali, da je mogoče priželjc pomladiti tudi z ustrezno prehrano.
Imunoterapija
To je razmeroma nov medicinski postopek zdravljenja bolezni s pomočjo učinkovitega imunskega sistema. Osnova ideja imunoterapije je, da imunski sistem zna razpoznavati človeku lastne molekule in celice ter se postavi po robu, napade in uničiti vse, kar ni telesu lastnega, vse tujke od virusov, bakterij, gliv in drugih mikroorganizmov, do izrojenih celic. Največ si od imunoterapije obetajo onkologi pri zdravljenju različnih rakastih obolenj, zlasti na pljučih, črevesju in drugod.
Onkologi po vsem svetu imajo že prve pozitivne izkušnje s takimi zdravili in nekaj jih je Evropska agencija za zdravila tudi že odobrila za uporabo. Na podlagi prvih uspehov v medicini prevladuje optimizem in prepričanje, da bo mogoče z imunoterapijo in njenimi ciljnimi zdravili raka ne samo zdraviti, marveč tudi dokončno pozdraviti.
Za konec
Naš imunski sistem je celovita prepletenost žlez in organov, ki so sposobni izdelovati in shranjevati ''bojevnike imunskega sistema''. Vsak člen imunskega sistema je v nenehnem stiku z drugimi, da lahko delujejo skupaj, uigrano kot celota. Če en sam udeleženec imunskega sistema ne deluje, ali pomanjkljivo deluje, v nekem trenutku ukrepa napačno ali na napačnem kraju, se celoten varovalni imunski sistem zruši.
Prav zato je nujno nenehno vzdrževati dobro delovanje in ravnovesje vseh delov imunskega sistema. Toda samo z ustrezno raznovrstno zdravo prehrano ter z zmernim gibanjem in higieno je mogoče to zagotoviti. Vemo, da ima telo veliko sposobnost regeneracije, a za to moramo poskrbeti sami. Kdor bo tako ravnal, se lahko nadeja, da bo ohranil duševno in telesno čilost tudi v pozni starosti.
