Bolečine v križu so običajno najpogostejše bolečine, s katerimi se soočimo v življenju. Najnovejša študija, ki jo povzema tudi New York Times, je pokazala, da jih lahko zdravila, ki jih zdravniki največkrat predpišejo za njihovo lajšanje, še podaljšajo. Zaradi dolgotrajnega rednega uživanja protibolečinskih steroidov in nesteroidnih protivnetnih zdravil, kot je na primer ibuprofen, lahko bolečine zaradi zvite hrbtenice postanejo kronične.
Nekateri medicinski izvedenci kljub temu pozivajo k previdnejši razlagi izsledkov te študije. Ta namreč ni bila opravljena v skladu z zlatim standardom medicinskih raziskav, torej kot klinično testiranje, v okviru katerega bi ljudem z bolečinami v hrbtenici naključno predpisali, da uživajo nesteroidna protivnetna zdravila ali placebo sredstvo, in jih ustrezno dolgo spremljali, da bi videli, pri katerih in koliko udeležencih testiranja so bolečine postale kronične. Študija temelji le na opazovanju pacientov, na izsledkih neke raziskave na živalih in analizi podatkov o pacientih iz neke obsežne podatkovne baze. "Izsledki študije so zanimivi, vendar jih je treba preveriti še v okviru nadaljnjih raziskav," meni dr. Steven J. Atlas, direktor oddelka za raziskave praks v primarnem zdravstvu in izboljšanje njihove kakovosti v splošni bolnišnici v Massachusettsu.
Dr. Bruce M. Vrooman, strokovnjak za zdravljenje bolečin, zaposlen v Dartmouth Hitchcock Medical Centru v New Hampshiru, se sicer strinja, vendar meni, da so izsledki študije osupljivi in bi lahko, če bi jih potrdili v okviru kliničnih testiranj, vodili k ponovnemu premisleku o obstoječih načinih zdravljenja akutnih bolečin.
Toda dr. Tomas Buchheit, direktor programa za regenerativne protibolečinske terapije na Univerzi Duke v Durhamu v Severni Karolini, meni drugače. "Ljudje sicer preveč radi uporabljajo besedno zvezo 'sprememba paradigme', a tukaj gre res za spremembo paradigme. Obstaja nenapisano pravilo: če boli, predpiši protivnetno zdravilo, in če potem še vedno boli, predpiši še steroid," pojasnjuje dr. Buchheit, vendar dodaja, da je študija pokazala, da bi "se morali osredotočati na zdravljenje in ne na zaviranje vnetja".
V skladu s smernicami zdravniških združenj naj bi začeli bolečine v križu pri ljudeh tako ali tako zdraviti brez zdravil, denimo s telovadbo, fizioterapijo, masažami. Ti načini zdravljenja so se izkazali za enako učinkovite kot protibolečinska zdravila, vendar brez stranskih učinkov. Če bolečine vztrajajo, naj jih ljudje, tako pravijo smernice, poskusijo najprej omiliti z nesteroidnimi protibolečinskimi zdravili, kot je ibuprofen.
Toda avtorji študije, katere izsledki so bili pred kratkim objavljeni v reviji Science Translational Medicine, opozarjajo, da bi lahko s tako uporabo zdravil prispevali k razvoju kroničnih bolečin, ki človeku precej poslabšajo kakovost življenja.
Raziskovalci z Univerze McGill so poskušali v okviru študije v krvi odkriti molekularne označevalce, ki bi napovedovali, pri katerih pacientih bo bolečina hitro izginila in pri katerih bo vztrajala. Preučili so vzorce krvi, ki so jih odvzeli 98 ljudem, takoj ko se je pri njih pojavila bolečina, in nato spet čez tri mesece. "Odkrili smo nekaj, česar nismo pričakovali," pojasnjuje dr. Luda Diatchenko, glavna raziskovalka in profesorica na Univerzi McGill, specializirana za genetiko bolečine.
Pacienti, ki so poročali, da so bolečine pri njih hitro izginile, so imeli v času akutnih bolečin hitro in intenzivno vnetje. Vrednosti označevalcev vnetja so se v naslednjih treh mesecih hitro zmanjšale. Ljudje, pri katerih je bolečina vztrajala, niso imeli tako silovite vnetne reakcije. "Pri ljudeh s kronično bolečino se pravzaprav ni dogajalo nič. To je bila velika razlika," je še dejala dr. Diatchenkova.
Znanstveniki so raziskovali naprej. Preučili so paciente z drugo obliko bolečine, značilne za temporomandibularno motnjo (TMM), posledica katere so bolečine v čeljusti. Tudi v tem primeru so hitreje okrevali pacienti z intenzivnim vnetjem. Raziskovalci so ugotovitve preverili tudi s testi na miših, in to tako, da so stisnili njihov ishiadični živec ter jim s tem povzročili bolečine v hrbtu in nogah ali pa so jim v ishiadični živec vbrizgali dražilo. Če so blokirali njihov imunski odziv z deksametazonom (steroidom, ki ga pogosto uporabljajo za zdravljenje bolečin v križu), je bolečina pri njih postala kronična. Nato so še preverili, ali je bila kronična bolečina posledica zaviranja bolečine ali zaviranja vnetja. V ta namen so nekaterim mišim vbrizgavali protivnetno zdravilo diklofenak. Drugim mišim so vbrizgali eno od protibolečinskih zdravil (analgetikov), denimo gabapentin, morfij ali lidokain. Bolečina je vztrajala oziroma je postala kronična samo pri miših, ki so jim vbrizgali diklofenak.
Dolgotrajno uživanje zdravil lahko akutne bolečine v križu spremeni v kronične
Spričo teh izsledkov so se raziskovalci vprašali, ali obstaja tudi pri pacientih, ki zaradi lajšanja bolečin v križu uživajo nesteroidna protivnetna zdravila, denimo ibuprofen, ali steroide, na primer deksometazon, večja verjetnost, da bolečine pri njih postanejo kronične? Da bi prišli do odgovora, so analizirali podatke iz podatkovne baze UK Biobank, ki vsebuje podatke o bolezenskih stanjih in predpisanih terapijah približno pol milijona pacientov. Preučili so 2163 ljudi z akutnimi bolečinami v križu, med katerimi so pri 461 te bolečine postale kronične. Pri tistih, ki so uživali nesteroidna protivnetna zdravila, je obstajala skoraj dvakrat večja verjetnost, da bodo bolečine pri njih postale kronične, kot pri tistih, ki so uživali druga zdravila ali sploh nobenih.
Diatchenkova je povedala, da ugotovitve raziskave niso povezane z vprašanjem odvisnosti od opioidov. Da bi se izognili opioidom, so zdravniki po njenih besedah začeli predpisovati več nesteroidnih protivnetnih zdravil. "Več moramo razmišljati o tem, kako naj zdravimo svoje paciente," je še dejala doktorica Diatchenkova. Toda zdravniki še naprej predpisujejo nesteroidna protivnetna zdravila, čeprav njihov učinek ni tak, kot bi moral biti. Analiza randomiziranih kliničnih testiranj je pokazala, da ta zdravila pri zdravljenju bolečin v križu niso bila prav nič bolj učinkovita od placebo sredstev.
Dr. Atlas meni, da kratkotrajno uživanje nesteroidnih protivnetnih zdravil najverjetneje ni škodljivo, toda nova študija, četudi ne dokazuje škodljivosti njihove dolgotrajne uporabe, razkriva biološki mehanizem, ki nakazuje, da je kratkotrajno uživanje teh zdravil nekaj povsem drugega kot dolgotrajno. Dr. James N. Weinstein, višji podpredsednik oddelka za zdravje zaposlenih pri Microsoftu, si želi, da bi ljudje dobro premislili, preden posežejo po ibuprofenu, in bi raje telovadili. Dr. Weinstein, ki je bil 28 let glavni urednik medicinske revije Spine in ni sodeloval pri novi študiji, pojasnjuje, da gre, ko začuti bolečine v hrbtu, teči. In se potem počuti bolje.
