Pri radiču se obrestujeta natančnost in potrpežljivost

Radič raste na mnogih vrtovih, čeprav ne sodi med najbolj priljubljene vrtnine. Razvajene brbončice nekaterih najbolj moti njegova grenčina, a prav ta mu daje posebne koristne lastnosti za naše zdravje. Prav tako radič ne sodi med povsem enostavne vrtnine za pridelovanje, saj nam včasih rad ponagaja.

Zakaj jeseni ne naredi glav?

Prva težava, ki povzroči razočaranje, je ta, da radič ne dela glav. Za to sta lahko dva vzroka. Prvi je, da niste posejali prave sorte. Poznamo namreč prezimne in neprezimne sorte. Če ste kupili seme, ne da bi prebrali ime sorte na vrečici, ste morda kupili prezimno sorto, najpogosteje je to verona. Na vrečici vedno preberite ime sorte, ne smete gledati le sličic, ki so lahko varljive. Če se vam je to zgodilo, ni nobene težave. Še veseli boste spomladi, ko bodo iz velike goščave listov pogledale lepe rdeče rozete, včasih celo glavice. Bolj pridni pa lahko ta postopek celo pospešite in radič pozimi silite v posebnih prostorih. A vseeno se navadite, da pri nakupu semena preverite tudi sorto na vrečici.
Drugi vzrok pa je nepotrpežljivost. Natančnejši ste opazili, da na vrečicah ni napisana samo sorta, včasih je ob imenu še številka. Nižja številka pomeni krajšo vegetacijo, zgodnejšo sorto. Te imajo navadno rdečkaste liste, pozne sorte imajo liste pogosto povsem zelene, glava pa bo rdeča. Torej je potrebna samo potrpežljivost in pozno jeseni se boste veselili lepih, rdečih in običajno velikih glav.

Pravilna setev ali presajanje sadik

Za setev poznih sort radiča je zdaj skrajni čas, zgodnje sorte pa še lahko posejete. Še bolje je poiskati kvalitetne sadike in jih posaditi. Pozne sorte (in vse štrucarje) sadimo vsaj 40 centimetrov narazen, tako v vrsti kakor med vrstami, zgodnje pa so lahko v vrsti bližje skupaj. Da bi se sadike res lepo presadile in takoj nadaljevale rast, bi bilo treba počakati na primerno vreme, kar pa lahko traja dolgo. Zato svetujem naslednje ravnanje: presajamo vedno pozno zvečer, tik pred mrakom. Vsako jamico obilno zalijemo z vodo in sadiko posadimo. Po koncu sajenja pa zalijemo celo gredico, ne samo rastlin ali vrstic. Potem tla okoli rastlin takoj prekrijemo s pokošeno travo. Druga možnost je senčenje sadik, kljub vsemu pa je nujno zalivanje jamic, saj drugače zunanje koreninice propadejo že ob sajenju.

Uhajanje v cvet

Ta težava res razjezi mnoge vrtičkarje. Posebno letos, se bojim, bo spet pogostejša. Razlog uhajanja v cvet je najpogosteje prehitra setev. Radič namreč v dolgem dnevu zacveti, takoj ko rozeta doseže določeno velikost. Če ga sejemo prehitro, doseže zadostno število listov še v dolgem dnevu in zacveti. K temu pripomorejo vremenske razmere: posebno nevarno je, če je v začetku rasti vlažno in toplo, da rastline rastejo hitreje, potem pa pritisne vročina ali pride do hitrih temperaturnih sprememb, ko temperatura v kratkem času hitro poskoči in se zniža. Letošnji junij je torej izpolnjeval vse te pogoje in nestrpnežem se lahko dogodi, da bo letos cvetenja več.
Kaj lahko naredite? Na prvem mestu je poznejša setev. Letne sorte radičev sejemo od druge polovice junija naprej. Pravzaprav je čas, ko se na njive odpravijo kombajni žet ječmen, najprimernejši. Če se le da, si raje vzgojite sadike, saj te uhajajo v cvet nekoliko počasneje. Sorte s krajšo vegetacijo zacvetijo prej, ker rastejo hitreje, zato sorte z nižjo številko (ena ali dve) sejte vedno kasneje, morda šele konec julija. Ob presajanju zalijte že jamico za sadiko, kasneje pa zalijte celo gredo, ne samo rastlin ali vrst. Okoli sadik namestite zastirke, lahko je to samo pokošena trava. V njej se polži ne zadržujejo, kot se mnogi bojijo. Pri direktni setvi pa redčite pravočasno, da rastline v boju za svetlobo ne naredijo stebel že v začetku rasti. V vročini rastline zasenčite.

Koreninske uši

Žal pa težav še ni konec. Pogost pojav na radiču so koreninske uši, ki se pojavljajo zlasti v zadnjih letih. So posledica ozkega kolobarja, skoraj vedno pa tudi premočnega gnojenja skozi več let, zato vedno svetujem, da se ob vsakoletnem pojavu uši zmanjša gnojenje na vrtu. Radič potrebuje hranila, a tudi kalij, ne samo dušik (in nekaj malega fosforja), zato pogosto svetujem dodajanje kalija na vrtu, v tem primeru kalijevega sulfata. Ta vpliva na odpornost rastlin in skladiščenje, upočasnjuje pa tudi uhajanje v cvet. Prvi znaki pojava uši so, da rastline ne rastejo tako, kot bi si želeli, običajno listni robovi rumenijo. V tem primeru preglejte tudi korenine, in to z lupo. Koreninske uši so lahko čisto majčkene in bele barve. Delujejo kot majhni kamenčki ali koščki stiropora. Odpravite jih z naravnimi piretrini, a je treba rastline z njimi zaliti. Od domačih pripravkov lahko pripravite pripravek iz listov rabarbare, pripravek iz vratiča ali čaj iz pelina, z njimi dva- do trikrat zalijete napadene rastline, razmik med škropljenji naj bo tri dni. Lahko naredite tudi pripravek iz sode bikarbone, dodate pa mu žličko čilija v prahu.

Glivične bolezni radiča

Zdaj smo šele pri boleznih. Najpogostejša pri radiču je črna listna pegavost. Pojavlja se zaradi ozkega kolobarja, visoke zračne vlage, prepoznega redčenja, pa tudi v vlažnem vremenu. Pogosto je vzrok pretiravanje z gnojenjem. Če so rastline lepe in bujne, že pred dežjem uporabite sojin lecitin ali timijanov pripravek, po dežju ponovno. Če je jutranja rosa dolgotrajna, potem je nevarnost velika. V začetku rastne dobe lahko uporabite tudi bakrena listna gnojila. Če pa črna pegavost napade radič proti koncu rastne dobe, najbolj napadene oziroma popolnoma uničene liste sproti odstranjujte in redno uporabljajte sojin lecitin. Med domačimi pripravki bi bolezen upočasnil pravočasno uporabljen čaj iz rmanovih cvetov, morda tudi pripravek iz sode bikarbone.