Regrat poskrbi tudi za zdravje vrtnin na vrtu

V tem trenutku se na naših travnikih in zelenicah že odpirajo rumeni cvetovi zelo neopazne travniške rastline, regrata. Običajno jo uvrščamo kar med plevele, saj jo najdemo skoraj povsod v naravi. Vsekakor je ta rastlina lahko zelo zanimiva tudi v gojeni obliki, kajti je ena prvih spomladanskih zelenih rastlin. Ima številne znane in manj znane dobre, celo zdravilne lastnosti. Regrat ni zdravilen samo spomladi, ko njegove grenčine očistijo naše telo in preženejo pomladansko utrujenost. Zdravilna je tudi njegova korenina, ki jo nabiramo jeseni. Iz regratovih cvetov lahko po posebnem receptu pripravimo prav poseben sirup, ki mu nekateri rečejo regratov med - je zelo aromatičen in izredno okusen kot naravno sladilo v čajih.

Regrat lahko pridelujemo na vrtu

Običajno si regrat poiščemo kar na travnikih. Lahko pa ga vzgajamo s setvijo direktno na stalno mesto ali si vzgojimo sadike. Seme dobimo danes tudi v Sloveniji, kar me zelo veseli. Vendar bodite pozorni. Če ga boste iskali v tujini, ga ne iskati z očmi in gledati samo slike, listi regrata so lahko nevarno podobni listom katalonskega radiča, ta ima sicer veliko dobrih lastnosti, a so te vseeno drugačne od regratovih. Zato se vedno o vsebini vrečice s semenom prepričamo tako, da preberemo, katero seme vsebuje. Seme lahko naberemo tudi v naravi in vzgojimo rastline na vrtu.

Pripravek iz cvetov za krepčanje rastlin

Cvetovi regrata so zdravilni za vrtnine. Uporabljamo lahko sveže, a ker regrat cveti le krajši čas, si jih zdaj naberemo in jih posušimo.
Uporabimo lahko prevrelko ali čaj. Za deset litrov vode potrebujemo 1,5 do dva kilograma svežih rastlin s cvetovi, suhe zeli potrebujemo za enako količino vode 150 do 200 gramov. Namočimo jo v plastičnih (nikakor kovinskih) posodah in pustimo na toplem, da se tekočina preneha peniti. Vsak dan premešamo, da preprečimo gnitje. Ko se tekočina preneha peniti, jo precedimo in shranimo v povsem temnem in hladnem prostoru.

Kaj bomo delali ta teden?

Prihaja tudi čas za prekrivanje čebule in drugih čebulnic, saj je porova zavrtalka (čebulna muha) že tu. Njen napad prepoznamo po drobnih belih vbodih na konicah mladih listov. Muha je manjša od štirih milimetrov, ima prekrižana krila in progast zadek, tako kakor ose, samo ne tako izrazito.
Čez kakšen teden pričnite nepokrite nasade čebule in pora pa tudi drobnjaka zalivati s čajem iz pelina. To vedno naredite zvečer. Nujno je, da jih do sredine maja zalijete vsaj enkrat tedensko. Tudi lesni pepel zmanjša število zaleglih jajčec oziroma izleglih ličink, vendar ga dodajte rastlinam takoj zdaj.
Prispevek nastaja teden prej, preden izide, zato se moram zanašati na vremensko napoved. Ta pa kaže, da bo v tednu, ko berete ta prispevek, dokaj mrzlo. Zato svetujem, da vrtnine in okrasne rastline poškropite s pripravki iz morskih alg, baldrijana ali regrata. Tako jim boste pomagali prebroditi padec temperatur, ki jim ne bo všeč. Enako naredite s sadnim drevjem, ki je zdaj v najbolj občutljivi fazi.
V tem tednu lahko posejete kumare in bučke, vendar ne na prosto. Posejemo jih v lončke za pridelavo sadik. Lončke premera pet do osem centimetrov napolnite samo do polovice s substratom. V vsak lonček posejte dve semenki, dajte ga na toplo in svetlo. Ko bodo rastlinice vzkalile, se bodo zaradi pomanjkanja svetlobe dvignile iz lončka. Takrat dodajte zemljo povsem do vrha. Ker buč in kumar ne moremo pikirati, presajati, ta trik nadomesti globlje pikiranje (kakor pri paradižniku in papriki naredimo, da dobimo globlji in bolj razvejan koreninski sistem).
Razen plodovk in fižola sejemo in sadimo na prosto vse druge vrtnine. Upam lahko, da je bila vremenska napoved točna in je padlo nekaj dežja, drugače je zalivanje oziroma namakanje vrta na prvem mestu. Namakati je treba vse na novo posajene okrasne rastline in tudi sadje.

Visokega fižola še ne sejemo

Za setev nizkega in visokega fižola je še prezgodaj, razen v rastlinjakih. Lahko pa si vzgojite sadike nizkega fižola. Smiselno je predvsem hitenje z nizkimi stročjimi sortami, saj si ravno sladkih mladih strokov želimo najhitreje. V lončke premera štiri do šest centimetrov posejte po dve do tri semenke in v treh tednih boste imeli čvrsto sadiko, ki jo boste potem presadili na stalno mesto. Visokega fižola še ne sejemo, ker v dolgem dnevu naredi preveč listne mase, kasneje pa zato manj cveti.
Je pa zdaj skrajni čas za prezračevanje (ventrikuliranje) zelenice in gnojenje. Zelenico je, če bo kaj padavin, treba pognojiti. Vzemite specialna gnojila za travo in uporabite polovični odmerek. Travo je treba gnojiti, drugače nastanejo med rastlinami prosta mesta, na katera se zagotovo naselijo pleveli. Mah v zelenici pa ni posledica kisle zemlje, slabe prehranjenosti trave, ampak sad zbite zemlje, sence in vlage. Ko se enkrat naseli, potem se razrašča tudi na soncu. Mah boste najbolje krotili z rednim zračenjem zemlje. Ob takem zračenju (ventrikulaciji) dodajte poleg gnojil še kremenčev pesek ali zeolit. Ta dodatek bo zemljo vsaj nekaj časa vzdrževal rahlo in zračno.