Gregor Grosman
Imeli smo najboljšo mogočo povezavo iz Züricha v Hongkong - nočni let in dvanajst ur v Boeingu 777 je hitro minilo. Človek ima dovolj časa, da si ogleda kak film ali dva, skuša nekaj ur zaspati in let zaključiti s pripravami na obisk mesta s premišljenim klikanjem po zaslonu v iskanju pravih parov v igri madžong. Teden dni je dovolj časa, da si Evropejec ustvari mnenje o življenju na nekaj kvadratnih metrih, bivanju v svetu stolpnic, prometni gneči in gneči na ulicah. A pojdimo lepo po vrsti.
Lahko bi šli s hitrim vlakom, a smo se s sodobnega letališča z avtobusom odpeljali v hongkonško okrožje Kowloon, ki velja za najgosteje naseljeno območje tega posebnega administrativnega območja Ljudske republike Kitajske. Na 46,9 kvadratnega kilometra je leta 2021 imelo več kot 2,2 milijona prebivalcev - torej več kot Slovenija - z gostoto prebivalstva 47.560 prebivalcev na kvadratni kilometer. Za primerjavo: Ljubljana je po podatkih Sursa v letu 2022 imela na kvadratni kilometer zgolj 920,2 prebivalca. Petdesetkrat bolj natlačeni so torej prebivalci Hongkonga, ki jih je z otokom Hongkong in Novimi teritoriji 7,5 milijona.
Sosed, kaj kuhaš?
Petdesetnadstropne in še višje stolpnice se nizajo druga ob drugi. Tako blizu so zgrajene, da stanovalci enega nebotičnika vidijo in verjetno celo vohajo kosilo, ki ga pripravlja družina v drugem. V mestu imajo več kot 4000 nebotičnikov, višjih od sto metrov, več kot 500 jih je celo višjih od 150 metrov. Pri takšni gostoti prebivalcev se gneči v prometu ni mogoče izogniti - in tudi v Hongkongu so ceste v jutranji in popoldanski konici polno obremenjene. Toda mesto ima alternativo - javni potniški promet, ki je hiter, udoben in cenovno ugoden.
In ko smo že pri cenah. Hongkong je bil, preden so leta 1841 prišli Angleži, ribiška vas. Danes tradicionalne ribiške čolne ohranjajo le še za krajše turistične prevoze. Tudi kmetovalcev v mestu ni več, potisnjeni so bili povsem na rob mega mesta, večino hrane pa dobivajo iz celinske Kitajske. Liter goriva stane (preračunano) tri evre, kar je najvišja cena za gorivo na svetu. Garaže za jeklene konjičke v mestu so redkost in ustrezno drage. Tudi 750 evrov in več lahko stane mesečni najem parkirnega mesta v Hongkongu. Procentualno ima zato avto več ljudi na podeželju in v primestju kakor v mestu, oblasti pa te z visokimi cenami prisilijo v uporabo javnega prevoza.
Ni megla, smog je
Kjer je razgled na mesto najlepši, tam je najdražje živeti. Hrib in na njem vrh Victoria Peak je na Kowloonu na nasprotni strani pristaniškega mesta, kjer je življenje precej dražje. Na hribu je razgledna točka, s katere se boste lahko naužili razgleda na velemesto pod vami, a le, če boste ujeli "dan brez megle". Tako domačini opravičujejo slabo vidljivost, čeprav hitro priznajo, da gre pravzaprav za smog, ki zastira pogled čez zaliv.
Britanci so s seboj pripeljali tudi konjske dirke. V Happy Valey ob vznožju Victoria Peaka je dirkališče, kjer je ob sredah na programu nočna dirka, ob sobotah pa dnevna, sprejme pa lahko 50 tisoč obiskovalcev. "To je mesto številka ena za druženje v Hongkongu," je povedala vodička, ko smo zapuščali klimatiziran avtobus in se odpravljali na razgledno točko pri tridesetih stopinjah Celzija in skoraj stoodstotni vlažnosti. Povedala nam je, da v svojem stanovanju klimatsko napravo sicer ima, kot večina prebivalcev, a si ne more privoščiti, da bi jo imela ves dan vključeno. Elektrika je predraga. 125 evrov lahko znaša račun za elektriko za dvosobno stanovanje, veliko 40 kvadratnih metrov. Zato ljudje v najbolj vročih dneh množično obiskujejo klimatizirana nakupovalna središča, k čemer jih spodbuja tudi država. Kot zanimivost: v Hongkongu se pozimi ne grejejo, saj je dovolj toplo.
Tisti, ki si ne morejo privoščiti stanovanja, lahko v enem najbolj starih delov mesta, v Temple Street, najamejo posteljo za preračunano 250 evrov mesečno. Čakalna vrsta za državna stanovanja pa je pet do 15 let. "Če danes dobiš državno stanovanje je, kot če bi zadel na lotu," je dejala vodička. A za državna stanovanja lahko zaprosijo le tisti, ki zaslužijo manj kot 3000 evrov. Med revne pa štejejo tisti, ki zaslužijo manj kot 1875 evrov. V najdražjih predelih pa se lahko cena kvadratnega metra stanovanja povzpne tudi do 30.000 evrov, na Victoria Peaku je treba menda za kvadratni meter odšteti celo 100.000 evrov.
Morska hrana na vsakem koraku
Večerjo v ribiški vasici Lei Yue Mun bodo znali ceniti vsi tisti, ki radi jedo morsko hrano. Pot do naše restavracije je vodila skozi "ulico smrti", čeprav je bilo v njej še veliko življenja. A morski sadeži in morske živali, ki smo jih opazovali in fotografirali v odprtih akvarijih, so namenjene zgolj eni stvari - da končajo v loncih kot naša hrana. Kolegu je eden od prodajalcev v roke potisnil ogromnega jastoga, ki pa ni bil tipične rdeče barve, ampak bolj modrikast. V drugi "trgovini" je prodajalkama rak, ko sta ga z mrežo potegnile iz vode, padel na tla in sta ga morale ustaviti, da jima ne pobegne.
Na tipični vrteči mizi se je znašla zanimiva predjed, deset tisoč let staro jajce jegulje. Razrezano je bilo na štiri kose, bilo je sluzavo in črno. Poleg mene je sedela kolegica iz Hrvaške, ki je pogumno vanj zapičila vilice (s palčkami ji jajca ni uspelo zgrabiti) in odgriznila kos. Izraz na njenem obrazu je bil dovolj zgovoren. Tej predjedi se lahko mirno odpovem ... Sledili so lignji, jastog, školjke, vmes rižota s svinjino, več vrst rib. Med različnimi jedmi Kitajec pije toplo vodo ali jasminov čaj, ki nevtralizira okus. Evropejec se na to težko navadi.
Zelenje sredi stolpnic
Na otok Hongkong se lahko pripeljete s podzemno železnico, ki jo je zadnjih nekaj mesecev mogoče plačati celo s kartico Visa. Le poiskati morate ustrezno vstopno/izstopno mesto. Lahko uporabite trajekt, ki vas bo stal kakšnih 50 centov. Ali pa z avtomobilom uberete pot pod vodo skozi predor. Gneči se v nobenem primeru ne boste mogli izogniti.
Zvečer se splača obisk bolšjega sejma v ulici Temple Street, kjer se vrvež nadaljuje, zanimivo nakupovalno izkušnjo nudi tudi tako imenovani Ladies Market. Čez dan se ponuja obisk kakšnega parka ali templja, posebej zanimiv je kontrast tradicionalne arhitekture budističnega templja in urejenih vrtov Nan Lian Garden.
- Prihodnjič pa več o popolnem nadzoru v sosednjem mestu Šenžen, obiskali pa smo tudi Macao, kitajski Las Vegas, saj so samo tam dovoljene igre na srečo, kar v megalomanske hotele privabi nepregledne množice Kitajcev.
