Luka Mlakar
Kam se dati za novo leto, je bilo vprašanje, s katerim smo se v začetku lanskega novembra precej intenzivno ukvarjali. V ekipi, ki je bila pripravljena na raziskovanje in odkrivanje novih koncev sveta, smo se znašli štirje. Lahko bi rekli, da smo se nabrali z vseh vetrov. Medtem ko so nekateri že izkusili prometni kaos v Kairu in plezali na ognjenike v Srednji Ameriki, smo drugi bolj prisegali na utrip evropskih prestolnic in poletno ležernost ob sredozemski obali. A ne glede na naše dosedanje popotniške izkušnje smo vsi imeli isti cilj - da si v enem tednu v lastni režiji ter po možnosti s čim manj stroški ogledamo čim več.
Širokega nabora destinacij nismo imeli, na presenečenje vseh pa je Skyscanner med najbolj ugodnimi ponudbami letov ob koncu lanskega leta ponudil Jordanijo. Priznam, da sem sprva imel določene pomisleke, ne toliko zaradi razmer v državi kot zaradi dogajanja v njeni neposredni soseščini, konkretno v Izraelu oziroma Gazi, kjer žal še vedno potekajo spopadi. A smešno nizka cena letalskih vozovnic - iz Trevisa smo za povratno karto do Amana odšteli samo 45 evrov - in stabilne varnostne razmere v Jordaniji ter prepričanje, da se konflikt med Izraelci in Palestinici ne bo razširil po regiji, so prispevali k odločitvi, da vendarle damo priložnost Jordaniji, ki je sicer ena od najbolj varnih držav na Bližnjem vzhodu.
Da bo naš prvi postanek na enotedenski poti ravno Petra, glavna turistična znamenitost države z enajst milijoni prebivalcev, nam je bilo jasno že na začetku. A pojdimo lepo po vrsti. Čeprav smo vse pridno načrtovali in zadev nismo prepuščali naključjem, se naša jordanska avantura ni začela ravno bleščeče.
Denar je sveta vladar in barantanje kot del vsakdana
Nekateri smo živce izgubili že kmalu po prihodu na letališče v Amanu, ko smo prišli na vrsto za prevzem najetega avtomobila. Po štiri in pol ure trajajočem letu se je v firmi za najem vozil začelo pregovarjanje oziroma bolje rečeno izsiljevanje. Čeprav smo že preko spleta sklenili polno zavarovanje za najeto vozilo, so nas v pisarni prepričevali, da naj svoje zavarovanje prekličemo in namesto tega pri njih sklenemo dodatno zavarovanje, saj če nam škodo na vozilu povzroči tretja oseba, nismo zavarovani. Skoraj eno uro smo premlevali, kaj storiti, se posvetovali in brali prvo sklenjeno pogodbo za zavarovanje. Dodatno zavarovanje bi skorajda sklenili - kartica je bila že vstavljena v POS-terminal, koda vnesena, manjkala je le še potrditev nakupa -, a smo si nato v zadnjem trenutku premislili. "Klinc vas gleda in to vaše zavarovanje," sem si mislil, medtem ko smo slikali chevroleta, ki so nam ga določili. Ko že podpišemo vse papirje in sedemo v avtomobil, pa ugotovimo, da nam je tip pripeljal avtomatika, čeprav smo zahtevali ročni menjalnik. "Daj, sedi ti za volan, prosim, pa se potem enkrat zamenjava," rečem enemu od kolegov. Se zamenjava, speljemo, v tistem pa iz pisarne spet prileti tisti tip: "Niste plačali za drugega voznika. Če vas ustavi policija, vam bodo zarubili avto!" Briga nas, mi gremo, ampak za tipa iz rent-a-cara se zgodba ni zaključila. Na aplikacijo Whatsapp smo dobili kasneje posnetke, slike in obvestilo, da nam ne velja prav nobeno zavarovanje za avto, dokler jim ne plačamo še za enega voznika ...
Sveti kraj, kjer so potekala žrtvovanja, se ponuja kot odlična lokacija za nepozaben sončni zahod.
Na tem mestu je sicer treba poudariti, da so prebivalci Jordanije zelo prijazni ljudje, ki vam bodo zelo radi priskočili na pomoč ali z vami izmenjali toliko besed, kolikor jih pač dopušča njihovo znanje angleščine. A ko te nekdo na ulici nagovori s "Hello, my friend, where are you from?" ti je hitro jasno, da mu gre samo za biznis in da zanj predstavljaš bankomat, iz katerega se lahko na hitro izvleče čim več denarja. Trgovci in prodajalci spominkov, ki te spremljajo praktično na vsakem koraku, lahko postanejo tudi nekoliko vsiljivi in nadležni, a se jih relativno preprosto lahko znebite s tem, če jih ignorirate ali jim odvrnete, da se boste pri njih oglasili kasneje. Barantanje je del jordanskega vsakdana, zato nikoli ne pristanite na prvo ceno, ker lahko vedno in povsod dobite ugodnejšo ponudbo. Četudi trgovec na koncu pristane na bistveno nižjo ceno od prvotne, verjetno ne boste profitirali prav veliko, vas pa vsaj ne bodo obrali do kosti. Zavoljo lastnih denarnic se splača biti vztrajen in včasih tudi nepopustljiv pogajalec.
Nočna uvertura v Petro ali ko Zakladnica zažari v barvah
Ko smo z avtom zavili na cesto proti mestecu Wadi Musa neposredno ob Petri, se je dan že počasi prevešal v noč. Ceste v Jordaniji načeloma niti niso v slabem stanju, če izvzamemo neoznačene ležeče policaje, ki ti ponoči zaradi slabe razsvetljave lahko povzročajo nemalo preglavic. Bistveno večji problem je kultura vožnje, ki pride do izraza predvsem v Amanu, ko se vozniki brez uporabe smernikov vključujejo na tvoj vozni pas oziroma te milo rečeno praktično ves čas izsiljujejo. Na poti od letališča do Wadi Muse takšnih težav ne boste imeli, saj je na avtocestah in lokalnih cestah precej manj gneče.
Zakladnica je med najbolj znanimi stavbami v Petri, vendar pa skrito mesto ponuja še veliko več.
To je bil za nas velik plus, saj se nam je v Petro že zelo mudilo. Že za prvi večer smo si namreč zadali nočni ogled te starodavne metropole, ki zaradi v skalo vklesanih zgodovinskih spomenikov in grobnic velja za eno od sedmih čudes sveta. Kdaj je bila zgrajena Petra, ni natančno znano, naj bi bilo pa to območje naseljeno že 9000 let pred našim štetjem. Mesto je razcvet doživelo v obdobju med letoma 400 pred našim štetjem in letom 106 našega štetja, ko je bila Petra živahno trgovsko središče in prestolnica Nabatejskega kraljestva. Kasneje so na to območje prišli Rimljani, strateška pomembnost Petre pa je zaradi vzpostavitve novih trgovskih poti in potresa, ki je leta 363 uničil večino mesta, zamrla. Mesto in njegove skrivnosti so odšle v pozabo, dokler ni Petre leta 1812 znova odkril Švicar Johann Ludwig Burckhardt.
Nočni ogled Petre je za nas predstavljal uverturo v odkrivanje tega zgodovinskega mesta. Cena vstopnice je 17 dinarjev, kar nanese okoli 22 evrov. Jordanski dinar sicer velja za eno od najmočnejših valut na svetu, zaradi česar Jordanija ni najbolj poceni destinacija za potovanja oziroma so tamkajšnje cene primerljive z našimi. Nočno doživetje Petre je trajalo približno dve uri, pot nas je od centra za obiskovalce po z lampijončki razsvetljeni poti najprej vodila do soteske Siq, ki predstavlja naravni vhod v Petro in je ponekod široka le od tri do štiri metre. Na koncu soteske se nam prvič odpre pogled na znamenito Zakladnico (Al Khazneh), ki jo ponoči razsvetlijo barve, vzdušje arabske noči pa z glasbenimi predstavami dodajajo domačini. Tako kot večina drugih stavb v Petri so Nabatejci tudi Zakladnico izklesali v peščenjak. 40 metrov visok in 25 metrov širok spomenik je med najbolj znanimi v Petri, vendar pa smo se že naslednji dan lahko prepričali, da skrito mesto Nabatejcev ponuja še veliko več.
Več kot 800 stopnic in mesto za nepozaben sončni zahod
Nekateri priporočajo, da si za obisk Petre vzamete več dni, a če imate kondicijo oziroma vam hoja ne predstavlja težav, si boste vse glavne točke v mestu ogledali že v enem dnevu. Oblečeni v pohodniško opremo smo se zjutraj odločili, da se od Zakladnice, kjer mrgoli turistov, postopoma premikamo proti Samostanu (Ad Deir), največjemu spomeniku v Petri. Za ogled Samostana se je treba povzpeti za približno 300 metrov, kar pomeni več kot 800 stopnic za pot navzgor in navzdol, a na cilju boste nagrajeni s čudovitimi razgledi na okoliške hribe in doline. Če iščete najboljšo razgledno točko v Petri, pa ne smete izpustiti vzpona na Visoki prostor žrtvovanja. Nekoč sveti kraj, kjer so potekala žrtvovanja Nabatejcev, je na vrhu soteske in se ponuja kot odlična lokacija za nepozaben sončni zahod. V mestu najdete tudi amfiteater, ki so ga med gradnjo prav tako vklesali v skalo, številne grobnice, ostanke Velikega templja in bizantinske cerkve ...
Petra je bila uvod v potovanje po Jordaniji, državi, ki je prepletena z zgodovino, arhitekturnimi čudesi, gorami in dolinami ter puščavami in morjem. Rožnato mesto, kakor imenujejo Petro, nikogar ne pusti ravnodušnega. Zame predstavlja enega od najbolj impresivnih krajev, ki sem jih do zdaj obiskal.
V puščavo raje z džipom kot s kamelo
Nepozabno doživetje v Jordaniji predstavlja tudi pobeg v puščavo Wadi Rum, ki je znana tudi pod imenom Mesečeva dolina. Prostrano področje peščene puščave, oranžnih sipin in kamnitih osamelcev na jugu države je že večkrat služilo kot kulisa za snemanje hollywoodskih filmov o Marsu. Večina turistov se odloči za nočitev v enem od beduinskih kampov, kjer zvečer postrežejo s tradicionalnimi dobrotami. Cenovni razpon namestitev je velik, nekateri kampi ponujajo luksuzni glamping v futuristično zasnovanih šotorih, drugi pa zgolj posteljo v skupinski spalnici. Sami smo se odločili za ogrevane šotore s kopalnico, a se je hitro izkazalo, da na toplo vodo in gretje ponoči žal ne moremo računati. Potep po puščavski pokrajini, ki je razglašena za zaščiteno območje, je mogoč le v spremstvu vodiča. Med sipinami, gorami in kanjoni se najlažje premikate, če se odločite za najem džipa z voznikom. S kamelami, ki jih prav tako ponujajo v kampih, namreč ne boste prišli prav daleč.
