(SAMOGOVOR) Ljudska počitniška epidemiologija

Hrvaška je v poletnem času druga slovenska domovina. Navezanost slovenskega življa na čudovito in zavidljivo obalo je zgodovinska, postala je pravzaprav organska. O letnih počitnicah se pogovarjamo vsi Slovenci, v normalnih, izvenkoronskih časih v "lijepi naši" vsako leto letuje več kot polovica Slovencev, precej fascinanten pa je podatek, ki sicer ni čisto zanesljiv, saj gre za oceno - Slovenci naj bi bili lastniki več kot 100 tisoč nepremičnin na Hrvaškem. To pomeni, da je z nepremično na Hrvaško vezanih nekaj sto tisoč naših državljanov.
Empirično sem lahko nedavno tudi sam preverjal, istočasno pa prispeval k zvestobi in ljubezni Slovencev do Jadrana. Poleg domačinov seveda, ki so letos, se mi zdi, bolj opazni kot prejšnja leta, si Slovenci letos hrvaško obalo delimo predvsem z Nemci in Čehi. Predvsem pri Čehih sem zaznal, da je njihova ljubezen do Jadrana približno tako pristna kot slovenska. Preračunljivi in zdolgočaseni Nemci hodijo na Jadran - ker je pač zanje ugoden. Čehi so druga zgodba. Na obali so veseli in razposajeni, vidi se, da se hrvaškega morja res radujejo. Spomnimo se, kako je glavna češka virologinja pred sezono svetovala češkim državljanom, naj letos ne potujejo na Hrvaško, razen če je to res nujno. A Čehi so se mirno požvižgali na njena strokovna priporočila. No, enak je slovenski odnos do stroke, saj je tudi glavna slovenska epidemiologinja, sicer manj eksplicitno kot češka kolegica, Slovencem na dušo položila podobno vsebino, pa si njenih besed seveda nismo jemali k srcu. Še najbolj se letos dopustovanju na hrvaški obali izogibajo slovenski politiki, ker priznanje, da bodo letos letovali tam, čeprav jih ful vleče, ni politično korektno. Vlada in ministri pa morajo seveda promovirati Slovenijo in počivavčerje.
Iz zgoraj omenjenih razlogov je vprašanje zapiranja, sploh pa kakršnegakoli spreminjanja režima prehodnosti meje s Hrvaško vrhunsko ljudsko-politično vprašanje. Je takšno politično vprašanje, ki zanima in tangira prav vse, pri tej temi ni nobenih abstinentov. Vsi smo se v času korone prelevili v amaterske epidemiologe in napovedujemo, kdaj bo, če bo, Hrvaška zdrsnila v rdeče. Kar pomeni sila nezaželeno dvotedensko karanteno ob povratku z zasluženega in ljubljenega dopusta.
Ljudsko modrovanje, sodeloval sem v številnih priložnostnih omizjih na to temo, razmišlja nekako tako: zaradi organske navezanosti levih in desnih na hrvaško obalo nobena vlada, ne leva in ne desna, pa tudi aktualna, ne bo imela "jajc", da državljanom zapre pot v poletni raj. Kajti takšna odločitev prinaša samo negativne politične točke. Za vsako politično opcijo je torej škodljiva, zato se je otepajo in telovadijo s številkami, čeprav so kriteriji porumenitve in pordečitve enostavni in vsem razumljivi.
Če že, pravi ljudsko epidemiološko modrovanje, bo meja zaprta po tem, ko bo Marija sredi avgusta vzeta v nebesa. Do takrat večina Slovencev pač opravi svoje počitniške potrebe pri južnih sosedih. V drugi polovici avgusta bi se slovenski živelj tako lahko še bolj zavzeto posvetil koriščenju there-is-no-free-lunch počivavčerjev, da pomagamo ne samo hrvaškemu turizmu, ki je na tleh, ampak tudi slovenskemu, ki je prav tako na tleh.
Zamudniki, tisti, ki bi jih sredi avgusta rdeča ujela ali presenetila na Hrvaškem, pa imajo dovolj časa, da gredo z otroki za dva tedna v karanteno, preden se 1. septembra spet začne šola. Ljudska epidemiologija ve in razume, da se z otroki in šolo ni za igrati, povrh tega pa gre večini staršev že pošteno na živce šolanje od doma, zato so pripravljeni narediti vse, da se šole spet normalno odprejo in da odgovornost šolanja prevzamejo tisti, ki so za to res usposobljeni. In v Sloveniji imamo več kot solidne vrtce in šole. Bolj napredni ljudski epidemiologi pa ocenjujejo, da bi morali biti slovenski ukrepi bolj precizni, bolj targetirani. V smeri preverjanja, iz katerih županij prihajajo turisti. Če je županija rdeča, je logična karantena, če je rumena ali zelena, seveda ne.
Ljudski politični epidemiologi tudi čisto eksplicitno politizirajo. Razmišljajo, da si politično sorodni vladi na obeh straneh meje ne bosta nagajali in se šli politike "naj sosedu crkne krava", ampak bosta prijateljsko sodelovali. In res, slovenski premier in njegov hrvaški novi stari kolega Andrej Plenković, ki je v času epidemije in turistične sezone slavil veliko proevropsko volilno zmago, zaradi katere zdaj marsikateri ljudski epidemiolog v Sloveniji z zavistjo gleda na hrvaško politično realnost, se veselo dobivata, se smehljata, pomirjata turiste na obeh straneh meje, tisto staro trdovratno mejno vprašanje pa sta skinila z agende.
Pod črto: vsem državljanom želim, da se neobremenjeno naužijejo Jadrana, da prinesejo čim manj nadležnega virusa s sabo, če pa že mora kak virus k nam, pa naj pride tisti proevropski, ki ga je začel širiti novi stari hrvaški premier na volitvah.