(SAMOGOVOR) Mame "influencerke" in otroško delo

​Influencerka X na družbeno omrežje Instagram naloži fotografijo svoje hčerke v ljubki roza kikli in pripiše: "Moja Majči je že preizkusila tole oblekico, ki je primerna za malčke do starosti treh mesecev. Maja vam v sodelovanju z *vstavi poljubno podjetje* zdaj podarja bon v vrednosti sto evrov za nakup novih otroških oblačil. Ker imajo res fantastično izbiro, bo gotovo vsak našel kaj zase!"

Če "akterje", ki nastopijo v zapisu, označimo v skladu z zakonitostmi slovenskega jezika, je smisel objave takšen: trimesečna deklica, ki do zdaj - če pač ni kakšen wunderkind in se razvija s podobno hitrostjo kot drugi otroci - začenja prepoznavati obraze, s paleto različnih jokov in grgljajočimi glasovi izraža svoje potrebe, razvoj fine motorike pa se bo začel šele čez več mesecev, je vseeno že modna gurmanka. Še več: za vse, ki bi želeli enake obleke, kot jo nosi sama, se je dogovorila celo za sodelovanje z nekim podjetjem, to pa bo internetnemu srečnežu (če bo "všečkal" objavo njene mame in jo delil med svojimi prijatelji) podarilo bon v vrednosti sto evrov. Deklica je v zapisu predstavljena kot aktivni subjekt, ki se odloča, mreži, se dogovarja, podarja.

Stvar je v resnici seveda nekoliko drugačna: njena mama, po poklicu vplivnica na družbenih omrežjih in verjetno še kaj pridruženega, je v zameno za objavo, na kateri je deklica oblečena v reklamirano oblačilo, dobila denar. Otrok je, tudi če starševske ljubezni dotične matere ne relativiziramo (do tega nismo upravičeni, to bi bilo napak), v objavi instrument. Otrok je kot kak cirkuški zajec, ki skoči iz klobuka, ko je pač treba; kot lutka, ki pomaga delati šov in prodajati dobrine. Človekova pravica je, da kot starš ali skrbnik na otroka preneseš svoja osebna prepričanja, verovanja, verjetja; da ga sooblikuješ v skladu z življenjskimi prepričanji in tistim, v čemer se udejstvuješ kot polnovreden, odločujoči se subjekt. Se pa v opisanem primeru življenjski stil neposredno meša s "službovanjem", ki rezultira v zaslužku. Otrok je v samem procesu ustvarjanju spletne vsebine morda res pasiven, svojega dela se ne zaveda: verjetno mu ni treba pozirati (ali pa tudi?), ni pritisnil na sprožilec, fotografije ni obdelal. A vendar je tam, na delovnem mestu, kjer so ga uporabili. Kjer so ga izkoristili.

Hkrati je otrok tisti faktor, ki dela svojo mamo kot prodajalko v največji meri sploh zaželeno in relevantno - otrok že s svojo pojavnostjo, že s tem, da je tam ob njej, da preprosto obstaja, upraviči obstoj določenih dobrin in kar se da nazorno pokaže njihov namen ter smisel preprodaje. Kaj ti bodo vendar pleničke brez otroka, kaj ti bodo igračke, hojica, flaške, dude, oblekice, če nimaš otroka? Ona (ženska, ki je podjetjem poznana kot "mami blogerka") brez svojega potomca skoraj ne obstaja oziroma brez njega za svet ni zanimiva, vsaj ne tako zelo! Odpira se še eno temno poglavje v zgodovinskem sosledju ženske emancipacije.

Denar, ki ga je z objavo zaslužila influencerka, bo otroku omogočil neposredne koristi (hrano, dom in podobno). Poleg tega bo lahko deklica obdržala tudi obleko. Deklica instrument je v nekem smislu torej profitirala, a je zame strašljiva misel na to, da bi otrok obleko, igračo in plenico sploh moral zaslužiti. Morda boste ugovarjali, da je vendar prav, da otrok v zameno za dobroto staršev kaj "prispeva" (s tem se sicer ne strinjam!). Tudi, če to drži, v opisanem primeru deklica staršem ne pomaga s tem, da pospravi pomivalni stroj ali obesi perilo (ob čemer bi se ob primerni starosti tudi učila), pač pa s tem, da se pojavi na družbenem omrežju; da se v - nevarnih - spletnih okoljih pojavlja v trenutku razvoja, ko se sama sebe še docela ne zaveda.

Čeprav se je zdelo, da so otroška lepotna tekmovanja ostala tam nekje v ameriških osemdesetih in da se stvari, skupaj s feminizmom prevračajo na bolje, to še zdaleč ne drži. Danes s svojimi kodri in ljubkimi obrazi pred očmi spletne javnosti (in s strani "vplivniških staršev") niso zasužnjene le deklice, temveč tudi dečki in sploh vsak otrok, na katerega se lahko fiksira kakšen produkt in storitev. Zame je to trgovina z najmlajšimi ljudmi naše družbe.