Tempelj Budovega zoba, kjer smo razumeli bistvo, ki ga zahodu tako zelo primanjkuje.
Profimedia
V življenju so se domala vse oblike verovanja, verstev nekako izognile mojim orbitam. Otrok trdega pobreškega betona, s cerkvijo, ki so jo na takrat še frišnem Pobrežju, brez celih plantaž novih stanovanjskih blokov, gradili celo večnost, ter brez sorodnikov na vasi pač ni imel kaj prida stika z duhovnostjo v katerikoli obliki že. V delavskih naseljih se je verovalo v ugodne kredite, malo povišico pri plači, službe in popoldanski počitek.
Ste že naročnik? Prijavite se
tukaj.