Zmago Gomzi
Odbojko so v Hočah začeli igrati že med obema vojnama, po drugi svetovni vojni je ta šport v kraju pri Mariboru doživel pravi razcvet in tudi v samostojni Sloveniji je odbojka hoški paradni šport, predvsem ko so hoški odbojkarji leta 2016 po kar 54 letih spet zaigrali v prvi slovenski ligi. Na vprašanje hoškim odbojkarjem, kako tako majhen kraj premore toliko dobrih odbojkarjev, so me poučili, da če si Hočan in ne igraš odbojke, je s tabo nekaj narobe. Da to drži, mi je zatrdil tudi Sebastijan Škorc, leta 1974 rojeni Hočan, ki je šel po poti, po kakršni so stopali nekoč nekateri odlični hoški odbojkarji, denimo brata Vojko in Milan Primec, Jože Merkuš, Peter Greif in drugi.
Trening je lahko dolg tri ure
Igralno mesto mu je pisano na kožo
Pri šestnajstih se je pridružil treningom članske ekipe Maribora, ki jo je vodil Dragutin Baltić. Naslednjo sezono, ko so mariborski odbojkarji osvojili naslov slovenskega prvaka, je tudi zaigral zanjo. Leto 1999 je bilo prelomno na njegovi odbojkarski poti. Takrat je bilo uvedeno igralno mesto prosti igralec (libero). Škorcu s 180 centimetri višine, ki se je odlikoval z odličnim sprejemom, občutkom za žogo, poskočnostjo in hitrostjo, je bilo novo igralno mesto pisano na kožo. "Če bi pravila igre napisal sam, bi se morda zmotil v čem, tako pa so bila povsem prilagojena zame," smeje pojasni Škorc.
Gledalci se vračajo
Tekme odbojkarjev v dvorani Tabor so v zadnjih letih privabljale malo gledalcev in na tribunah je običajno zevala praznina. Toda v letošnji sezoni je slika drugačna. Na zadnji tekmi prvega dela prvenstva med Mariborom in Calcitom, ki je odločala o drugem mestu (s 3:0 jo je dobil Maribor), je fante na tribunah bodrilo približno 1500 gledalcev.
"V ekipi igrajo sami domači fantje in zagotovo je tudi to, ob odličnih predstavah, eden od dejavnikov za povečano zanimanje gledalcev. Pogled na tribune na tekmi proti Calcitu je bil osupljiv. Toliko gledalcev na tekmah odbojkarjev našega kluba ni bilo že več kot desetletje. Bučno navijanje je fantom dalo dodatni polet, zaigrali so izjemno in položili na kolena kakovostnega tekmeca. V klubu veliko stavimo na vzgojo mladih odbojkarjev, delo z njimi je organizirano in strokovno zastavljeno, Peter Možič, Alen Krajnc in še nekateri drugi trenerji so zagotovilo, da zaledje ne bo usahnilo."
Vpet tudi v reprezentanco
Sebastijan Škorc se trenersko razdaja tudi v moški reprezentanci. Lani je bil pomočnik selektorja Slobodana Kovača, sedaj, ko je namesto Srba selektor postal Italijan Alberto Giuliani, naj bi bil po dogovoru z Odbojkarsko zvezo Slovenije tudi njegov pomočnik. "V čast mi je, da sem del reprezentance, ki jo letos čakajo trije izzivi, najprej nastop v ligi narodov, nato kvalifikacije za olimpijske igre in nazadnje še evropsko prvenstvo, ki bo v Sloveniji. Prvi zbor kandidatov za reprezentanco - upam, da bo na širšem seznamu tudi nekaj odbojkarjev našega kluba - bo sredi maja, nato pa bo reprezentanca zaradi že omenjenih tekmovanj skupaj do konca septembra."
S tremi klubi v ligi prvakov
Ko je Škorcu potekla pogodba s Paris Volleyjem, je iskal klub, ki bi bil bližje njegovemu domu. Veliko izbire ni bilo, a ker je v tistih letih v slovenski odbojki začel kraljevati blejski klub Autocommerce, sedaj ACH Volley, se je odločil, da sprejme njegovo ponudbo. "Imel sem ponudbe klubov iz Rusije, Grčije, Nemčije, Belgije, Poljske, a ker sem želel biti bliže družini, soprogi Jani, ki mi vsa leta stoji ob strani, in sedaj že desetletnemu sinu Maju, sem se preselil na Bled. Za ACH sem igral tri leta, z njim osvojil domače naslove in tudi pokal Top Teams, po ligi prvakov drugem najpomembnejšem evropskem klubskem tekmovanju; na sklepnem turnirju sem bil izbran za najboljšega libera. Leta 2009 je spet prišla ponudba Paris Volleyja, takšna, da je nisem mogel zavrniti, in leto dni sem spet nosil majico francoskega odbojkarskega velikana, nato pa sem postal član Budvanske Rivijere, z njo osvojil naslov črnogorskega državnega in pokalnega in - po Paris Volleyju in ACH Volleyju - spet zaigral v ligi prvakov."
Z željo, da bi bil več časa z družino in najbližjimi, se je Škorc leta 2011 vrnil v mariborsko odbojko. V OK Maribor je prevzel dvojno vlogo - igralca in trenerja. "Začel sem orati ledino prenove članske ekipe, pri čemer so mi bili v največjo pomoč Alen Krajnc, ki je bil in je še moja desna roka v delu z odbojkarji, neutrudni sekretar kluba Mladen Gogić, Peter Možič, ki je vzgajal podmladek, in Mitja Hlastec, ki se je skupaj z menoj trudil, da bi v klub prinesli čim več denarja. Članska ekipa je iz leta v leto doživljala spremembe v igralskem kadru, saj ni bilo dovolj denarja, da bi najboljše igralce, ki so malone igrali za sendvič, zadržali v klubu. Čeprav smo preživljali težke čase, smo se v naslednjih sezonah vselej ognili najhujšemu, izpadu iz lige."
Najmlajša ekipa v prvenstvu
Potem ko so v sezoni 2017/2018 mariborski odbojkarji državno prvenstvo in pokalno tekmovanje končali v četrtfinalu, so to sezono začeli z željo, da se po prvem delu uvrstijo najmanj na šesto mesto, ki zagotavlja obstanek v ligi in igranje v četrtfinalu. Malokdo je verjel, da bo Škorc z golobradimi fanti začel novo poglavje v zgodovini mariborskega kluba. V delo z mladimi odbojkarji je vtkal vse svoje znanje in bogate mednarodne izkušnje.
"Ko smo lani maja in junija sestavljali igralski mozaik, smo bili v velikem precepu. Zapustili so nas nekateri nosilci igre, vrzel smo zapolnili z mladimi fanti. Pred prvenstvom sem jim povedal, da jih čaka trdo delo in da če so pripravljeni nanj, lahko računamo na uspešne igre in po prvem delu prvenstva uvrstitev med šest najboljših klubov. Verjeli so, da prihaja njihov čas, in niso se zmotili. Garali so vsak dan, trenirali tudi po dvakrat, ko je bil le en trening, je trajal tudi tri ure in še več. Niso se pritoževali nad napori. Njihov trud je bil poplačan z odličnimi igrami in izjemnim drugim mestom po prvem delu prvenstva."
Mariborski odbojkarji so v prvem delu državnega prvenstva na 18 tekmah 14-krat zmagali, osvojili 41 točk in za ACH Volleyjem osvojili drugo mesto. "To je fantastičen dosežek, o katerem smo pred prvenstvom lahko le sanjali. Fantje so kljub skromnim denarnim nagradam pokazali, kako se je treba boriti za klubske barve. Denarja je v tem letu nekaj več kot v prejšnjih letih, a še vedno ne dovolj, da bi bili igralci nagrajeni po vloženem trudu in dosežkih. Največ denarja v moško odbojko pri nas vlagata Calcit Kamnik in zlasti ACH Volley, ki si lahko privoščita kakovostne tujce. Mi nimamo nobenega tujca, imamo same domače fante, ki na igrišču delujejo kot družina, najstarejši med njimi je s 26 leti kapetan ekipe Jernej Detela. Ponosni smo na to, da za nas igra eden najbolj obetavnih slovenskih odbojkarjev, Rok Možič, sin nekdanjih odbojkarskih reprezentantov Petra in Mojce Možič. Odbojka mu je bila položena v zibelko, toda njegov meteorski vzpon se ni zgodil čez noč, je posledica trdih treningov v klubu in individualnih z očetom. Tudi vsi drugi naši odbojkarji so v letu dni kakovostno napredovali in prispevali velik delež k odličnim igram ekipe. Večino čaka svetla odbojkarska prihodnost doma ali v tujini."
