Letos zaznamujemo 70-letnico Slovenske planinske poti (SPP), najstarejše in najbolj priljubljene vezne poti v Sloveniji in obenem ene najstarejših tovrstnih poti v Evropi in na svetu, zato se velja ozreti nazaj ter podoživeti njeno zgodovino kot tudi pomen, ki ga ima za nas danes. Na pobudo zagnanega mariborskega ljubitelja gora Ivana Šumljaka (1899-1984) jo je 1. avgusta leta 1953 Planinska zveza Slovenije (PZS) odprla kot Slovensko planinsko transverzalo št. 1 - v počastitev 60-letnice organiziranega planinstva pri nas. Leta 1991 so jo preimenovali v Slovensko planinsko pot in pod tem imenom jo poznamo še danes.
Pot, ki je dolga okoli 617 kilometrov, poteka od Maribora do Debelega rtiča in povezuje 80 kontrolnih točk, kjer planinec lahko dobi žig kot potrditev obiska, ter ima skupno okoli 37.300 metrov vzpona in 37.600 metrov spusta. Na poti je 55 planinskih koč, vsaj 35 vrhov in pet slovenskih mest pa tudi nekaj kulturnih in naravnih znamenitosti Slovenije, kot so Škocjanske jame, Bolnica Franja in Slovenski planinski muzej. Njena najvišja točka je Triglav (2864 m).
V celoti jo lahko prehodimo v približno 37 dneh
Pot poteka večinoma po grebenih Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank in Julijskih Alp. Če se želimo podati nanjo, potrebujemo kar nekaj časa in vztrajnosti, v celoti jo lahko prehodimo v približno 37 dneh. Razdeljena je na 48 etap, tako da jo lahko prilagodimo lastnim sposobnostim in času. Prehodilo jo je že okrog enajst tisoč planincev, rekord pa je leta 2020 postavil ekstremni gorski tekač Marijan Zupančič, ki je celotno pot pretekel v nekaj manj kot šestih dneh in 13 urah.
Vendar pa je Šumljak planincem položil na srce: "Prijatelj, hodi počasi! Transverzalo res lahko opraviš v enem mesecu, a hodi rajši pet let. Potem boš imel več od nje, mnogo mnogo več. Častni znak te bo že počakal!"
Oznaka, ki na tej poti planincu pomaga pri orientaciji, je rdeče-bela Knafelčeva markacija, h kateri je spodaj desno pripisana številka ena. Kartograf in planinec Alojz Knafelc (1859-1937) naj bi bil navdih za podobo markacije dobil na krilih metulja, gorskega apolona. Markacije so običajno narisane na drevesih, skalah ali drugih vidnih objektih ob poti in planinca s svojim vpadljivim kontrastom že od daleč opozarjajo nase ter mu kažejo pravo pot.
Pot se začne v Mariboru
Zakaj je ta pot še posebno pomembna za Maribor in Mariborčane? SPP poteka od Maribora do Debelega rtiča, njen začetek je v Spodnjem Radvanju ob Poti na okope. Na samem začetku poti stoji informativna tabla, leta 2019 pa je bila v okviru stoletnice planinskega društva PD Matica Maribor posajena lipa kot simbolično obeležje začetka SPP.
Danes se po njenem ustanovitelju Ivanu Šumljaku imenuje začetni del Slovenske planinske poti. Tako imenovana Šumljakova pot poteka od začetka SPP v Spodnjem Radvanju pa vse do Mariborske koče, pred katero od leta 1999 stoji tudi Šumljakov spomenik, delo kiparja Viktorja Gojkoviča. Vsako leto prvo soboto v juniju pripravijo Šumljakov pohod.
Ivan Šumljak idejni oče SPP
Ob 70-letnici Slovenske planinske poti je prav, da se spomnimo na prispevek njenega idejnega očeta. Ivan Šumljak je bil vsestranski planinec, učitelj, pisec, slikar, fotograf, vodnik, markacist, med drugim je bil kar 20 let načelnik markacijskega odseka Planinskega društva Maribor Matica. Veljal je za velikega poznavalca slovenskih gora in prav tam se mu je tudi porodila ideja o planinski transverzali. Nekoč, ko je med markiranjem planinskih poti na Pohorju počival na Črnem vrhu, se mu je v miru in tišini pohorskih gozdov utrnila zamisel o planinski magistrali, kot jo je sprva imenoval, s katero bi povezal najzanimivejše predele slovenskega gorskega sveta. Med počitkom na Črnem vrhu je razmišljal, kako lepo delo je bilo opravljeno do tedaj, saj je bila očiščena in markirana pot od Maribora do Slovenj Gradca. In pomislil je, da bi se od tam lahko pot nadaljevala še naprej, čez Uršljo goro proti Kamniško-Savinjskim Alpam, čez Karavanke, Julijske Alpe in še naprej, vse do Jadranskega morja. Prvotni predlog je predvideval krožno planinsko pot, ki bi se začela in končala v Mariboru - zamislil si je, da bi jo čez Notranjsko in Dolenjsko pripeljali nazaj v Maribor in tako sklenili krog okoli Slovenije, vendar se to nikoli ni zgodilo. Razlog so bili najverjetneje politični zadržki zaradi prehoda čez tedaj zaprta območja na Kočevskem.
Kasneje so po njenem zgledu uredili številne vezne poti pri nas in v Evropi. Šumljak je dal pomemben prispevek k razvoju slovenskega planinstva in ohranjanju kulturne dediščine. Za zasluge pri uvedbi Slovenske planinske poti je leta 1972 prejel Bloudkovo plaketo.
Slovenska planinska pot je ponos slovenske planinske kulture in tradicije. Ob njeni 70-letnici se velja spomniti na vsa prizadevanja, ideje in trud, ki so ga ljudje vložili v njeno izgradnjo. S svojo dolgo zgodovino je dokaz, da se s trudom in vztrajnostjo lahko dosežejo tudi najvišji cilji. Pohodniki, ki so jo prehodili, jo radi opisujejo kot pot, polno čudovitih razgledov in izzivov. Upajmo, da bo Slovenska planinska pot še dolgo ohranjala svoj pomen ter s svojimi lepotami bogatila naša življenja in srca.
