V starosti 93 let je 13. aprila umrla britanska modna oblikovalka Mary Quant, ki je popularizirala legendarno mini krilo. Quantova, ki je veljala za eno najvplivnejših osebnosti na modni sceni v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je umrla mirno na svojem domu v Surreyju na jugovzhodu Anglije, je sporočila njena družina. Mary Quant je bila "ena najbolj znanih oblikovalk 20. stoletja in izjemna inovatorka" v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, znanih kot "swinging sixties", je v izjavi zapisala njena družina.
V zgodovino mode se je zapisala z mini krilom in s tem, da je ženska oblačila naredila zabavnejša in cenovno dostopna. Ali je dejansko izumila mini krilo, ta ikonični modni kos, je bilo dolgo časa predmet spora med njo in pokojnim francoskim oblikovalcem Andreem Courregesom. Toda njena vloga pri tem, da je kratko, do sredine stegen segajoče oprijeto krilo postalo mednarodni trend, ni sporna. Quantova, ki je bila znana po svoji ikonični "bob" pričeski, je ustvarila tudi vroče hlače - izjemno kratke hlače za ženske, oprijete rebraste puloverje in vodoodporno maskaro.
Rodila se je 11. februarja 1930 v jugovzhodnem Londonu, njena starša sta bila učitelja iz Walesa. Sanjala je o tem, da bo nekoč postala oblikovalka. Začela je šivati oblačila iz posteljnih pregrinjal in šolskih uniform ter študirala na uglednem kolidžu Goldsmiths College v Londonu, kjer je spoznala svojega bodočega moža in poslovnega partnerja Alexandra Plunketa Greena.
Krilo za življenje na prehitevalnem pasu
Skupaj sta leta 1955 odprla prvi butik, imenovan Bazaar, na znameniti ulici King's Road v londonskem okrožju Chelsea, ki je kmalu postalo živahno središče "swingovskega" Londona. Celotno okrožje Chelsea je začelo privabljati zvezdniška imena, kot so Brigitte Bardot, Audrey Hepburn ter člani skupin Beatles in Rolling Stones.
Moda, ki jo je oblikovala Mary Quant, je predstavljala žensko osvoboditev, gospodarski razcvet in zabavo. Leta 1966 je prejela red britanskega imperija za svoj prispevek k modni industriji.
V njenih očeh je bilo mini krilo - enako praktično kot drzno - simbol novih odnosov. Vedno je govorila, da ga je poimenovala po svojem ljubljenem mini cooperju. Nošenje mini krila je bila njena bližnjica do življenja na prehitevalnem pasu.
Njena prva trgovina, Bazaar, je vrata odprla v Londonu leta 1955, le leto dni po koncu vojnih omejitev. Prestolnica, ki je končno izšla iz grozot druge svetovne vojne, je iskala novo energijo - in Mary Quant je je imela na pretek. Instinktivno je vedela, da se nova generacija želi odtrgati od zgodovine, živeti drugače od svojih staršev. In vedela je, da nov odnos potrebuje novo garderobo.
V duhu ženske svobode, ki jo je prenesla v oblačila, je bila Quantova dedinja Coco Chanel. Njene sodobnice so bile prva generacija žensk, ki so imele dostop do kontracepcijskih tabletk in s tem svobodo prevzemanja nadzora nad svojo kariero in življenjem.
Mary Quant, ki je nekoč opisala mini kot "življenje in izjemno priložnost", je dodala tudi žepe na krila in obleke, da bi mlade ženske osvobodila nošenja torbic, in uvedla pionirske hlačne nogavice namesto nogavic. Lepo so se podale njenim krajšim robom. Ni bila tip modne oblikovalke, ki bi se skrivala v slonokoščenem stolpu in risala fantastične kreacije iz tila. Namesto tega je bila navdušena, da so kratko krilo in neprozorne hlačne nogavice omogočile deklici tek za avtobusom. V svoji avtobiografiji iz leta 1966 je opisala modo kot "orodje za tekmovanje v življenju zunaj doma".
Britanska modna industrija dolguje velik del svojega statusa in ugleda prav njej, ki je bila svojevrstna elektrarna drznosti. Pomagala je London postaviti na modni zemljevid. Po diplomi je eno leto delala pri modistu poleg londonskega hotela Claridge's v Londonu, a je to obdobje sovražila. "Nisem hotela izgledati kot vojvodinja," je nekoč rekla.
Drugi so posnemali, ona je ustvarjala
Z Bazaarjem je v modo prinesla mladostni pretres, živahne moderne linije in drzne barve. Po lastnih besedah je bil njen modus operandi "ne čakati na modne oblikovalce, da posnemajo tisto, kar so nosili bogati ljudje v Parizu", ampak slediti instinktu, kaj so si ona in njeni prijatelji želeli nositi. Prekinila je strogo ločevanje po spolu, ki je vladalo modi tega obdobja, tako da je dolge moške kardigane spremenila v kratke ženske obleke.
Rebrasti puloverji, ki jih je popularizirala v Bazaarju, so nastali po tem, ko je po naključju pomerila pulover osemletnega dečka in ji je bil všeč videz. Navdih za svetle barvne tunike je črpala iz oblačil, ki jih je kot otrok nosila na plesnih tečajih. Družila se je s Terenceom Conranom in Davidom Baileyjem. Njeno kultno pričesko je ustvaril znameniti frizerski mojster Vidal Sassoon. V svoji avtobiografiji se je spomnil, da je njene lase rezal, "kot ona reže material. Brez napora. Brez okraskov. Samo čedna nihajoča linija."
Njeni škornji do kolen brez pet so bili prava senzacija, vroče hlačke pa večkrat razprodane. Ko se je George Harrison poročil s Pattie Boyd, sta oba, nevesta in ženin, nosila kreaciji Mary Quant: roza mini obleko in plašč iz krzna rdeče lisice za nevesto, črn plašč iz mongolskega jagnjeta za ženina. Quantova si je za enega svojih simbolov izbrala marjetice, ki so ji predstavljale mladost in svežino, njihovo podobo je vpletla tudi v izjemno uspešno linijo ličil.
Do konca šestdesetih let je njena oblačila kupilo sedem milijonov žensk, za katere je bila svojevrstni simbol modne osvoboditve. Pokojna kustosinja in modna urednica Ernestine Carter je nekoč dejala, da je "nekaterim srečnežem dano, da se rodijo na pravem mestu ob pravem času s pravim talentom. V zadnjem času so v modi takšni bili trije: Coco Chanel, Christian Dior in Mary Quant."