Sodeč po najnovejših raziskavah, pomanjkanja spanca čez teden ne moremo nadomestiti s sobotnim ali nedeljskim spanjem do poldneva. Znanstveniki so že prej ugotovili, da obstaja pri človeku, če ne spi dovolj, večje tveganje za debelost in sladkorno bolezen. Do zdaj ni bilo jasno, ali lahko primanjkljaj spanca nadoknadimo čez konec tedna in preprečimo povečanje tega tveganja. In nove študije so pokazale, da to najverjetneje ni mogoče. Tudi če ljudje po napornem delovnem tednu v soboto in nedeljo nekoliko dlje poležavajo, so pozitivni učinki tega početja le začasni, saj je delovanje njihovega metabolizma sredi naslednjega delovnega tedna spet enako moteno ali celo bolj, kot če tega ne bi počeli. Profesor Kenneth Wright, eden od avtorjev raziskave, izvedene na koloradski univerzi v Boulderju, pravi, da tako početje na nas slabo vpliva in lahko včasih stvari še poslabša. Še vedno tudi ni jasno, ali ima lahko ta praksa koristne učinke, če jo uporabljamo le občasno ali v primeru manjšega primanjkljaja spanca. Prav to je razlog, da bi jo morali uporabljati zelo previdno. "Ta jojo učinek, ko najprej premalo spite, nato poskušate to ob koncu tedna nadoknaditi, potem spet premalo spite in tako naprej, utegne pri vas dolgoročno gledano pustiti negativne posledice," opozarja profesor Wright.
13 noči v laboratoriju
Wright in njegovi kolegi so v svojem prispevku, objavljenem v strokovni reviji Current Biology, predstavili svojo študijo, v okviru katere so preučili 36 ljudi. Udeleženci študije so preživeli 13 noči v laboratoriju, od tega so tri noči vsi spali približno osem ur. Nato so osmim med njimi dovolili, da nadaljujejo ta spalni vzorec. Vse druge udeležence študije so razdelili na dve skupini. Vsi so lahko spali le pet ur na noč, vendar je bilo eni skupini udeležencev po štirih nočeh dovoljeno, da so čez konec tedna nekoliko dlje poležali v postelji in se sami odločili, kdaj bodo šli zvečer spat. Udeleženci v drugi skupini so lahko še naprej spali samo pet ur na noč.
Če ne spite, se zredite
Šteje želja ostati zdrav
Udeleženci študije so po treh dneh s stroge diete prešli na tako, v okviru katere so lahko jedli, kar so hoteli. Pri vseh je bilo opaziti enako povečanje števila zaužitih kalorij. Medtem ko se tistim udeležencem, ki so vsako noč spali osem ur, telesna teža po koncu študije skorajda ni spremenila, so se udeleženci v drugih dveh skupinah vsi po vrsti zredili in so v povprečju pridobili 1,5 kilograma. Poleg tega so pri njih opazili zmanjšano občutljivost na inzulin, ki igra ključno vlogo pri reguliranju ravni sladkorja v krvi. Nadaljnje analize so nakazale, da je mogoče ta učinek vsaj deloma pripisati dejstvu, da so si udeleženci študije v obeh skupinah ob tistih dneh, ko so jim dovolili spati le pet ur, po večerji privoščili še kak prigrizek, s čimer so upočasnili svoj metabolizem.
V preteklosti so raziskave pokazale, da se, če ne spimo dovolj, poveča tveganje za prezgodnjo smrt, in da lahko morda z nadomeščanjem spalnega primanjkljaja čez vikend ta učinek izničimo. Toda profesor Wright poudarja, da smrtnost ni tako pomembna. Kar šteje, je po njegovih besedah želja, da ostanemo zdravi.
Dr. Stuart Peirson, izvedenec za spanje in cirkadiani ritem, sicer profesor pri Univerzi Oxford, ki ni sodeloval pri zgornji študiji, je dejal: "Zaradi tega morda res ne boste prej umrli, lahko pa to po ugotovitvah študije slabo vpliva na vaš metabolizem." Peirson je hkrati opozoril, da raziskovalci v okviru študije niso preučili kognitivnih sposobnosti, ki bi se lahko po njegovem mnenju pri tistih, ki med tednom premalo spijo, po zaslugi dodatnega spanca ob vikendih morda celo izboljšale.