Vinsko klet Erdevik na zahodnih obronkih Fruške gore v Sremu smo obiskali ob trgatvi, ki se je zaradi podnebnih sprememb začela že konec avgusta. Vso opravijo s pomočjo pridnih rok, ki poberejo vsako jagodo. Letos bo dobra letina, nam je povedal Vuk Štefanović, skrbnik blagovne znamke Erdevik in sommelier od leta 2010. Enološko znanje si je nabiral tudi v Ljubljani pri Robertu Gorjaku iz šole Belvin, ima sommelierski certifikat iz Bordeauxa, v Erdevik pa je prišel iz New Yorka, kjer je bil namestnik prvega sommelierja v restavraciji Estiatorio Milos, znani po sredozemskih jedeh.
Najstarejša vinska klet v Srbiji
Ta najstarejša vinska klet v Srbiji ima rojstno letnico 1826, a vinska zgodba na teh obronkih se je začela pisati že mnogo prej. V času turškega obleganja Dunaja je papež Inocenc XI. poslal na pomoč svojo vojsko in za zahvalo dobil celotni Srem. Leta 1697 je ta šel v roke italijanske družine Odeskalki, grof Livij Odeskalki pa je tam postavil vinsko klet. Prva trta je bila na tem območju zasajena že leta 276, v času Cezarja Marka Avrelija Proba, ki je bil rojen v Sremski Mitrovici. Ljubitelji vinogradništva in vina ga poznajo po tem, da je ukinil prepoved pridobivanja vina zunaj današnje Italije. In da je zasadil vinsko trto v Sremu in francoskem Bordeauxu. Obdelovala jo je njegova vojska in ta ga je, ko se je nenapovedano odpravil v vinograde, po nesreči likvidirala, nam je ob ogledu vinske kleti pripovedoval Štefanović.
Vinogradi so v kraju Krčedin na najbolj vzhodnem delu ob Donavi, največji vinograd Breskvik pa se razprostira nad vasjo na idealnih stotih metrih nadmorske višine, kjer zorijo chardonnay, cabernet, merlot, beli sauvignon in shiraz: "Naše vinograde grejeta dve sonci, prvo na nebu in drugo, ki se odslikava z gladine Donave." V poletnih in jesenskih nočeh se po gozdnatih obronkih vinogradov spušča hlad, ki ohranja kisline in sadno svežino grozdja, kar naredi tamkajšnja vina uravnotežena. Zemlja je polna mineralov zaradi nanosov nekdanjega Panonskega morja, zato korenine trte napaja tudi podlaga fosilnih ostankov školjk in koral.
Na obronkih Fruške gore pridelali najboljši chardonnay
Ko je za klet skrbela slovensko-srbska naveza
"Glede na to, da prihajate iz Slovenije, morda še ta zanimivost, da je klet Erdevik v nekdanji Jugoslaviji upravljala srbsko-slovenska kooperacija. Do leta 1990 smo imeli 1200 hektarjev vinogradov s 15 milijoni litrov vina. Danes celotno sremsko vinogorje, ki ima 78 vinskih kleti, nima skupaj več kot 900 hektarjev vinogradov, pri čemer v Erdeviku proizvedemo do 200 tisoč litrov vina, saj dajemo prednost kakovosti pred količino," se pohvali Štefanović.
Njihova vina Omnibus Lector, Trianon, Grand Trianon, Ex chatedra, Roza nostra, Bella novela, Tri bele koze, Tri roze koze, Tri rdeče koze in dve novosti, Marlon Delon (75 odstotkov caberneta, 25 odstotkov merlota) in Stifler’s Mom (shiraz) po vzoru lika iz filma Ameriška pita po Štefanovićevem mnenju ponujajo ljubiteljem kakovostnih vin prefinjen in eksotičen okus vrhunske kakovosti, kar dokazujejo tudi mednarodne nagrade. Vina izvažajo tudi na tržišča Združenih držav Amerika, Švedske, Danske in Belgije.
Platinasti Decanter in 97 točk za chardonnay 2015
Na lanskem ocenjevanju vin Decanter World Wine Awards v Londonu je vinska klet Erdevik za barik chardonnay Omnibus Lector 2015 prejela platinasto nagrado in kar 97 točk. To je izjemno priznanje srbskim pridelovalcem vin, saj nagrade za najboljši chardonnay tradicionalno osvajajo francoski vinarji. Tokrat pa se je 116 sodnikov, ki so v 28 dneh ocenili kar 16.518 vin, odločilo v prid fruškogorskih vinogradov.
Korona jim je vrnila strokovnjake
Mednarodno priznano kakovost svojih vin dosegajo tudi s 600 bariki s po 225 litri in sto sodi te vrste po 500 litrov, pretežno iz francoskega, slavonskega in ameriškega hrasta. Edini v Srbiji imajo sode priznanega francoskega proizvajalca Torrensaux: "To je rolls-royce v industriji hrastovih sodov, pot do njih pa ni bila enostavna, saj smo morali poslati veliko vzorcev naših vin, šele potem so nam odobrili dobavo sodov," razloži Štefanović.
Pokazal nam je tudi stari del vinske kleti, v katerem bosta turistični center in vinski muzej. "Kar zadeva turizem, so bile posledice koronavirusa za nas pozitivne, saj se je v Vojvodino in Srbijo vrnilo veliko strokovnjakov, ki so delali na vodilnih kulinaričnih in enoloških položajih po svetu. Tako smo turizem dvignili na višjo raven, ga povezali z lokalnimi poljedelci, nabiralci za to območje značilnih gob in proizvajalci kakovostnega hladno stisnjenega oljčnega olja. Če k temu dodamo naša vina, uspeh ne more izostati. Kljub temu bo treba paziti na ta dragoceni kader, saj je povpraševanje po njem na vseh celinah precejšne, kar mu dviguje ceno," ugotavlja Vuk Štefanović.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
