Medtem ko se odločate, ali bi prihod Uberja v Slovenijo iz teh ali onih razlogov pozdravili ali ne, naj vam še dodatno zakompliciram situacijo z nekaj intelektualnimi, ne najbolj praktičnimi pomisleki in socialnimi primerjavami.
Taksisti in novinarji
Taksisti me kot glasen, socialen, malodane socialističen in politično kooptiran ceh do neke mere spominjajo na novinarje.
Storitve osebnih prevozov in informiranja so seveda neprimerljive. Toda enim in drugim je skupno to, da lahko osebne prevoze in informiranje po novem opravlja tako rekoč kdorkoli.
V medijih to ni nič novega. Novinar že nekaj časa ni več nekdo, ki se je direktno ali indirektno naučil določenih znanj in zahtevanih ali vsaj pričakovanih veščin ali se celo izkazal s talentom za posredovanje informacij ali mnenj.
Ko so se pred kakimi petnajstimi leti pojavili tako imenovani blogi, je recimo nastal izraz državljansko novinarstvo. Tega naj bi odlikovala neodvisnost od dotedanjih, starih, za to poklicanih, v skrivnost posvečenih in temu primerno pristranskih institucij, pardon: javnih ali privatnih podjetij. Ta so si po tradiciji ali celo zakonu ali iz sprotnega koristoljubja uzurpirala pravico do posredovanja informacij in določala pogoje, pod katerimi so te sploh lahko objavljene.
Deregulacija
Pozneje so se pojavila in razširila še družbena omrežja, ki so totalno in dokončno deregulirala ustvarjanje in distribucijo kakršnihkoli informativnih vsebin.
Vse to se je seveda zgodilo na škodo medijev oziroma novinarjev. Ti kot storitev in poklic sicer še obstajajo in delujejo, vendar jim trda prede. Pa ne samo v ekonomskem smislu. Količina njim namenjene pozornosti ter njihov družbeni pomen in vpliv so znatno upadli.
In če tako gledamo na to zadevo, bi lahko z našega, medijskega stališča začeli pozivati k popravi socialnih krivic, ki se nam dogajajo. Nekoč smo se valjali v denarju in sončili v soju žarometov, vsi smo bili redno zaposleni, izraz prekarec sploh še ni obstajal, ljudje so nas imeli radi in nam zaupali - ali če že ne, so se znali vsaj dostojno pritoževati.
Status quo
Danes pa smo v situaciji, ko je lahko vsak cepec na facebooku bolj bran in gledan ali celo družbeno pomembnejši in vplivnejši od nas. Pri tem pa še izkorišča pozornost, da nas obravnava tako, kot da smo mi privilegirani debili in ne on.
Odpor do Uberja je točno to. Odpor do Uberja je zavzemanje za status quo. Za to, da bi ekonomska in socialna razmerja ostala takšna, kakršna so (bila). Da ne bi enih in istih ljudi, ki so določene storitve opravljali doslej, zamenjali vsiljivci, ki bi na lahek način vstopili v to dejavnost in odščipnili kos kruha njim, za to poklicanim, ki jim pravica pripada.
Ludizem in oportunizem
Storitve osebnih prevozov sicer niso tako družbeno pomembne kot storitve informiranja, so pa lahko zelo koristne in praktične. Toda zakaj se potem ljudje - in pri tem ne mislim taksistov samih in sindikalistov, poklicnih socialistov in opozicijskih prvakov - zavzemajo za status quo?
Pa saj se ne. V Sloveniji je Uber postal namišljen in pereč problem po vzoru ludističnega nasprotovanja Uberju po vsem svetu. Vprašanje prihoda Uberja je spolitizirano kot sredstvo državljanskega kontriranja. Pri čemer pa seveda pozabljamo, da sedanja vlada ni prva, ki poskuša Uber pripeljati k nam, le da to pač počne učinkoviteje.
Na splošno so ljudje oportunisti. Iz principa bo le malokdo pripravljen plačevati za tradicionalni taksi več, če bi lahko za Uber plačal manj. (Ali obratno.) Solidarnost se začne in konča pri denarju. Ker zakaj pa mislite, da več zelenjave - nekje pridelane in kdo ve kje pakirane - prodajo v Hoferju kot pa na tržnici, dostavljene direktno iz Savelj? Če ste tako zavedni in načelni, pa še pri lokalnem kmetu nakupujte in ga podprite z dvakrat višjo ceno!
Gig ekonomija
Zanimivo in neverjetno pa se mi tudi zdi, da so napačni očitarji tako zaskrbljeni nad pričakovanim vplivom Uberja na tržišče in cene osebnih prevozov. Tako imenovana gig ekonomija priložnostnih zaslužkov je v Slovenijo prišla že pred leti z Airbnbjem in povzročila bistveno bolj drastične spremembe cen nepremičnin (najemnih in lastniških), kot jih utegne Uber na trgu osebnih prevozov - pa nikome ništa, kot rečejo v Silicijevi dolini.
Tako da … srečno vožnjo!