Leta 1530 je bil v Gornjem Mariboru oskrbnik Gregor Mundieh, Wildenrainerjev sorodnik. Razvezni postopek od njegove žene Katharine Tollacher spada med najpomembnejše uradne obravnave mestnega sodnika Primoža Hürnasa, saj je bilo v njem udeleženih mnogo mariborskih družin.
Maribor je dobil nov vojaški red za obrambo mesta. Po njem so morali strelci takoj v teku zasesti svoja mesta na bastiji in na obzidju, takoj ko je udarila plat zvona (alarm). Posebej je bilo poudarjeno, naj varčujejo s kroglami in smodnikom. Istočasno (ob alarmu) je moralo deset meščanov, ki so stanovali najbližje mestnim vratom, skupaj s ključarjem mestnih vrat steči do njih in ostati na položajih, dokler jih mestna oblast ne odpokliče. Ostali za orožje sposobni meščani in možje v mestu so morali vzeti vsak svoje orožje in oklep ter zasesti mesto na obzidju, ki jim ga je odkazal četrtni mojster. Tam so ostali tako dolgo, dokler jim četrtni mojster ni ukazal drugače.
Varčujte s kroglami in smodnikom
1532
Septembra 1532 so Turki prispeli v bližino Maribora. Mesto je bilo zanje pomembno zaradi mostu, ki je držal prek Drave. Od 16. do 19. septembra so divjali boji med razmeroma maloštevilnimi branilci mesta in ogromno turško vojsko, ki je štela okoli
sto tisoč vojakov. Mestni sodnik Krištof Wildenrainer, poprej stotnik landsknehtov pod poveljstvom Georga pI. Freundsberga, mestni sodnik v času, ko so bili Turki pred Dunajem, Gradcem in Mariborom, je odločno, čeprav ne brez glasnega ugovarjanja
obupancev, zavrnil zahtevo sultana Sulejmana Veličastnega za prost prehod in plačilo določenega zneska. Bil je organizator obrambe mesta med turškim obleganjem. Mož je bil izredno imovit, o čemer pričajo njegovi nakupi nepremičnin v mestu in okolici, denimo leta 1528, ko je od žičkega priorja Bruna kupil kar sedem kmetij v Podovi na Dravskem polju. Wildenrainer je leta 1520 opravljal funkcijo špitalskega mojstra meščanskega špitala, od leta 1523 pa se omenja kot mestni sodnik. Bil je neuklonljiv, duhovit mož, prav ustvarjen za poveljnika v času nevarnosti.
