To je nekaj dobrodošlih koristnežev na našem vrtu

V vsakodnevnem hitenju in norenju smo te svoje navade prenesli tudi na vrt. Posledica tega hitenja je vse več hitrih rešitev, ki jih prinaša kemijska industrija. Ta pa je seveda z veseljem sledila našim potrebam. Tako so police trgovin polne mineralnih, lahko topnih ali po slovensko »umetnih« gnojil. Pa prav vsako nas s slikami pa tudi besedami vabi, da je najboljše za naše vrtnine. Še nedolgo tega si za dobrega poznavalca pridelovanja vrtnin, tudi na vrtu, veljal, če si vedel, katera fitofarmacevtska sredstva, po domače škropiva, uporabiti, da bodo rastline zdrave.
Kar nekaj let smo potrebovali, da smo prvi pričeli ugotavljati, da narava bližnjic pač ne mara. Vsako prehitevanje nam vrne večkratno. In zato je tudi težav na vrtu vedno več. A se še niste vprašali, zakaj je tako.
Mnogi žal še vedno menijo, da lahko v trgovinah kupijo vse za zdrav vrt. Pa ni tako. Veliko nam lahko pomaga tudi narava. Ker naša mesta sploh niso tako velika, večina vrtičkarjev živi nekje v bližini narave, je take naravne pomoči še veliko. Danes bomo spoznali samo nekaj najpogostejših žuželk, prav tako se bomo vrnili k večjim živalim in tudi k mikroorganizmom.

Metulj, ki na obali seka palme

Pomembno se je zavedati, da ima narava rešitev za vsako težavo, če ji le prisluhnemo in predvsem, če se na vrtu držimo osnovnih pravil, kot so kolobar, zmerno gnojenje, dobro seme, sajenje ob pravem času … Tokrat pa omenjam še eno pomembno opozorilo. Ne kupujte in prinašajte domov rastlin iz tujine, saj si lahko z njimi nakopljete veliko težav. Bliža se čas počitnic in s tem tudi potovanj. Vem, da ste vrtičkarji ljubitelji vseh rastlin, mnoge privlačijo nove, tuje lepotice. A z njimi si lahko iz tujine prinesete nove težave, škodljivce in bolezni. Zdaj nam iz bližine grozita predvsem dve.
Tudi z našega morja si lahko prinesete enega zoprnega škodljivca palm, ki na obali uničuje prav vse tropske lepotice. To je palmov vrtač, velik nočni metulj, katerega ličinke so prav tako velike in požrešne. Ne želite si ga med svojimi tropskimi lepoticami. Druga je pa še bolj nadležna. To je Xylella fastidiosa, bakterija, ki v Italiji ogroža hektarje oljčnih nasadov. Vendar ta bakterija lahko okuži številne druge rastline, denimo vinsko trto in tudi okrasne rastline, na primer oleander. Prenesete jo lahko tudi s potaknjenci. Proti njej pa ni obrambe.

Večina žužkov je koristnih

V zadnjih letih smo postali takšni, da nas že vsaka žuželka prestraši in se je hočemo znebiti, pa naj bo to zaradi našega zdravja ali v strahu, da bo škodovala rastlinam. Pa vendar je večina žuželk (vsaj 80 odstotkov) na vrtu koristnih, manjši del nevtralen in le peščica (10–12 odstotkov) škodljivih.
Zato velja prvo pravilo, najprej se moramo prepričati, ali nam žuželke, ki jih opazimo na rastlinah, delajo škodo.
Drugo pravilo je, da tudi škodljivih žuželk ne zatremo takoj z najbolj agresivnimi sredstvi, kot so insekticidi. Tako uničimo tudi njihove naravne sovražnike ali pa jih vsaj odženemo z vrta. Pikapolonice se ne bodo razmnoževale, če ne bodo našle uši v svoji bližini. Jajčeca bodo odlagale samo tja, kjer bodo vedele, da bodo njihove ličinke imele hrano. To pa so predvsem uši pa tudi drugi škodljivci. Zato prve kolonije uši spomladi poberemo z roko. Tako preprečimo hitro razmnoževanje, nekaj pa jih vseeno ostane tudi za ličinke pikapolonic, muh trepetavk, tenčičaric in drugih.

Pikapolonice gredo nad uši

Pikapolonice ne bi opisovala, saj jo vsi poznamo. Niso samo rdeče barve, so tudi rumene, sive, oranžne in druge. Vse se spomladi požrešno spravijo na prve kolonije uši. Delo nadaljujejo njihove ličinke. Lahko jih tudi naselimo, previdno jih potresimo v izbrane posode, vanje pa damo papirnato brisačo, da se imajo kje skriti in se pri prenašanju ne poškodujejo. Med seboj se lahko tudi napadajo in uničujejo. Na vrtu jih izpustimo v neposredno bližino kolonij uši.
Čeprav imamo vsi radi lepo urejeno okolje, pustimo ob plotu nekaj rastlin, ki jih imajo pikapolonice posebno rade. Zlasti so jim pri srcu okrasni slak in seveda vrtnice. Zelo rade se zadržujejo tudi na koprivah, kamilicah in pelinu.
Poskrbimo tudi, da se bodo imele kam skriti, ko se ne prehranjujejo. Bolj spretni lahko nekje na vrtu postavijo hotel za koristne žuželke, prav tako se jih da kupiti v trgovinah. Pikapolonice se zadržujejo v lesu. Les smo skoraj pregnali z našega vrta. Ni več lesenih kolov, lesene ograje, podstrešij in lop, okna so plastična, kompostni kup pa tudi. Zato jim pač postavimo enostavno skrivališče. Kakšne večje veje, hlode z lubjem, vdolbinami, tam bodo našle zavetišče. Mnogi ne poznajo njihovih ličink, celo uničujejo jih. Tudi njihove bube so manj poznane.
Zato si na fotografiji le poglejte, da ne boste delali škode s svojo neusmiljenostjo do narave.

Tenčičarica je lepotica

Druga zelo koristna žuželka je prava lepotica. Tenčičarica je izredno lepa, zelena žuželka, ki se v poletnih večerih rada zateče tudi v bližino naših luči. A niso samo zelene. Tudi rjave in bele so med njimi. Teh skromnih žuželk na našem vrtu se sploh ne zavedamo. Nežne, zelene žuželke z zlatimi očmi na vrtu ne opazimo. Odrasle se prehranjujejo s cvetnim prahom, zato moramo na vrtu imeti tudi cvetlice, še zlasti jih privlačijo rdeče barve. Prav požrešne pa so njihove ličinke, ki se brutalno lotijo uši, pršic, kaparjev in drugih insektov. Ena sama rjavkasta ličinka, ki se izleže iz jajčec, z nitko pritrjenih na list, pospravi v 18 dnevih svojega aktivnega življenja 200–500 različnih škodljivcev. Napnite oči, da ne boste uničevali njihovih jajčec. Na fotografiji ga vidite na plodu maline.
Skrivajo se v kosih lesa, tudi njim bo prišel prav hotel, zlasti za prezimitev, če na vrtu nimamo lesene lope ali podobnega prostora.

Muhe trepetavke niso ose

Ta žuželka se je dobro skrila v našem vrtu, saj jo običajno zamenjujemo za oso. Čeprav sodi med muhe, je obarvana rumeno–črno, podobno osi. Zato jo mnogi uničujejo. Prepoznamo jo le, če smo nanjo pozorni in opazujemo njen nenavadni let. Premika se hitro, nato pa naenkrat na enem mestu obstane in zelo hitro utripa s krili. Opazimo jo tudi v cikcakastem letu.
Poleg pikapolonic ravno one spomladi lahko ustavijo hiter razvoj uši – če jim dovolimo. Na vrt jih bodo privabile vse medeče in dišeče cvetlice, posebno rade pa imajo vse kobulnice. Zato si v bližini vrta omislimo gredico s trajnicami, med nje pa zasadimo tudi kobulnice, saj so lahko prav lepe. Ličnike v 8 do 15 dneh pospravijo od 400 do 800 listnih in drugih uši.

Rastline za vabo

Za konec še nasvet: na vrtu vedno posadimo vsaj nekaj rastlin, ki privabijo koristne žuželke. Zelenjavni vrt ni nikoli sterilno zelen. Posadimo cvetlice, ki naredijo vrt privlačen za vse naravne sovražnike. Mnoge med njimi lahko uporabimo tudi zato, da iz njih naredimo pripravke, ki nam bodo na vrtu še dodatno pomagali. Nekatere lahko uporabimo za začimbe, druge za lepe poletne, a tudi zimske šopke. Tole so najljubše rastline naših koristnih žuželk: rman, vrtni ognjič, koriander, ajda, komarček skupaj z vsemi kobulnicami, melisa, ožepek, kamilice, timijan, rudbekija, ameriški slamnik in druge marjetice ter bela gorjušica.