Zadnji od treh decembrskih dobrih mož se na pot odpravi dedek Mraz. Je tudi zgodovinsko najmlajši med njimi, čeprav so ga nekateri slovanski narodi poznali že dolgo, sicer res ne kot prinašalca daril. Kot mitološko bitje je dedek Mraz povezan s tradicionalnimi predstavami o mrazu v obrednih praksah slovanskih narodov. Po nekaterih virih naj bi dedek Mraz predstavljal slovanskega zimskega čarovnika, v drugih virih pa ga pogani imenujejo Varun in je simbol kaosa, smrti in teme. Tudi ko so v Rusiji v 10. stoletju sprejeli krščanstvo, so se pri tem liku ohranili nekateri poganski elementi, denimo vezenine, ki simbolizirajo kraljestvo mrtvih.
Dedek Mraz, kot ga poznamo danes, pa izvira iz 19. stoletja, nastal naj bi po pesmi ruskega pesnika Nikolaja Nekrasova. Ded Moroz, kot mu pravijo v Rusiji, obdaruje otroke v noči z 31. decembra na 1. januar. Kot pravi Rus je oblečen v dolg krznen plašč in nosi krzneno kapo, na nogah pa ima obvezno ruske valenke - škornje iz volnenega filca. Pogosto ga spremljata žena Starka Zima in vnukinja Sneguročka. Za njegovo domovanje velja rusko mesto Veliki Ustjug.
Dobil je slovensko podobo
V Sloveniji se je prvič pojavil konec leta 1948 v okviru leto prej uvedenega praznovanja novoletne jelke. Nove socialistične oblasti so si namreč prizadevale ideološko nesprejemljive božične praznike prestaviti na novo leto, novoletna jelka naj bi nadomestila božično drevo, dedek Mraz pa v vlogi prinašalca daril dotlej uveljavljenega svetega Miklavža. V naših krajih je bil namreč z darili povezan le Miklavž, božič pa je bil predvsem verski praznik, Božiček razen ponekod v mestih sploh ni bil znan.
V Sloveniji se je dedek Mraz prvič pojavil konec leta 1948
Precej razširjeno je prepričanje, da je dedek Mraz iz Sibirije k nam, tako kot tudi v druge države nekdanjega vzhodnega bloka, prišel po dekretu tedanje Sovjetske zveze, a dokazov za to ni, je leta 2018, ko smo praznovali 70-letnico dedka Mraza in so v Muzeju NOB v Mariboru odprli veliko vseslovensko razstavo o dedku Mrazu, za Večer povedala Majda Struc iz Zveze prijateljev mladine. "Med pripravo razstave sem preučila veliko materiala, ampak nikjer nisem našla podatka, ki bi potrjeval to razširjeno prepričanje. Prvič je bil dedek Mraz omenjen leta 1948 v neki igrici, ki je bila res prevedena iz ruščine. Toda leta 1948 so ljudi pošiljali na Goli otok zaradi 'ljubezni' do Sovjetske zveze in res ne vem, zakaj bi takrat dedka Mraza pripeljali od tam. Že zelo kmalu je dobil tipično slovensko podobo, tako da brez zadrege lahko rečemo, to je naš dedek Mraz."
Podobo slovenskega dedka Mraza je leta 1952 oblikoval slikar Maksim Gaspari, pri čemer je izhajal iz izbranih elementov slovenske kmečke kulture: iz moškega zimskega oblačila z rokavi iz ovčje kožuhovine z navznoter obrnjeno dlako, okrašenega z vezenino ali usnjenim našitki, polhovke in gorjuške pipe. V tej podobi - kot prijaznega starega moža s košato belo brado in dolgimi, skodranimi belimi lasmi, ga pozdravljamo še danes.
MED MITOM IN RESNIČNOSTJO
Božič kot dela prost dan je bil v Sloveniji ukinjen leta 1953 in ponovno uveden leta 1989.
V Maribor prihaja dedek Mraz s Pohorja. Prva leta se je spustil po pravi pohorski drči, od leta 1975 pa se pripelje z gondolo, sedežnico ali kakšno drugo smučarsko napravo, celo s teptalnikom snega se je že.
Maksim Gaspari naj bi bil dedka Mraza pokril s polhovko, ker je bil doma iz Cerknice, kjer je veliko polhov.
Obstaja veliko otroških pesmi o dedku Mrazu, najbolj znana pa je Siva kučma, bela brada, ki jo je napisal Janez Bitenc.
Ruski ded Moroz je bil eden od kandidatov za maskoto zimskih olimpijskih iger v Sočiju leta 2014, a na koncu ni bil izbran.
Mariborske otroke je dedek Mraz prvič obiskal 31. decembra 1948. Takrat so na Trgu svobode in na Leninovem trgu (današnjem Trgu generala Maistra) pripravili čarobni gozd in vrt, ki je bil praznično okrašen, v njem so bila številna pravljična bitja. Tu je otroke obiskal dedek Mraz in vse, stare do 14 let, tudi obdaril. Naslednja dva dni, 1. in 2. januarja, so v zgradbi SSD Polet pripravili čarobni grad, kjer so tekle številne kulturne prireditve in aktivnosti za otroke. Poleg centralne prireditve so se zvrstile različne oblike praznovanja v podjetjih in šolah.
Po letu 1953 je organizacijo sprevodov dedka Mraza in obdaritev prevzela Zveza prijateljev mladine Slovenije oziroma društva in zveze v lokalnih okoljih. Dedek Mraz je s svojo pojavo, tradicijo in pomenom v vseh teh letih postal nepogrešljiv in je del slovenske etnološke in kulturne dediščine.
Dedek Mraz in Božiček nista tekmeca
Dedka Mraza so v sicer nekoliko različnih podobah poznali po vsej Sovjetski zvezi in državah vzhodne Evrope ter v nekdanji Jugoslaviji. Po razpadu komunističnega sistema je ponekod postal nezaželen ostanek osovraženega režima, nadomestili so ga s skomercializiranim Božičkom ali katerim od tradicionalnih nacionalnih likov, drugod otroke razveseljuje še vedno. Tudi pri nas. V Dnevnikovi novoletni anketi leta 1997 je na vprašanje: Ali naj dedek Mraz ostane poleg drugih dobrih mož? kar 81,1 odstotka vprašanih odgovorilo, naj ostane. Le 12,7 odstotka vprašanih se je zavzemalo za njegovo odpravo, dobrih sedem odstotkov mnenja o tem ni imelo. Skozi leta sta se očitno dodobra spoprijateljila z Božičkom, saj zadnje raziskave kažejo, da veliko otrok obdarujeta kar oba. Na vprašanje v raziskavi Ninamedie leta 2010, kdo v novoletnem času obiskuje vaše otroke oziroma otroke sorodnikov, je 36,8 odstotka vprašanih odgovorilo, da oba. Dobrim 28 odstotkom otrok darila nosi le Božiček, 17 odstotkom pa le dedek Mraz.ček, 17 odstotkom le Dedek Mraz; dobrim 11 odstotkom pa še vedno Miklavž.
V registru nesnovne kulturne dediščine
Kot tak je bil aprila letos tudi vpisan v register nesnovne kulturne dediščine. Kot nosilec enote je bila evidentirana Zveza prijateljev mladine Slovenije. Kot piše v opisu enote nesnovne dediščine, se je Gasparijev dedek Mraz tako močno usidral v zavest povojnih otrok, da je preživel do danes. "Dedek Mraz je kostumiran lik, ki predstavlja prijaznega starca z dolgo belo brado in brki. Običajno je oblečen v svetel dolg vezen ali z našitki okrašen kožuhovinast plašč iz ovčje kože z navznoter obrnjeno dlako. Pokrit je s polhovko. Na hrbtu ima oprtan pleten koš ali vrečo z darili. Ostareli dobri mož si pri hoji pomaga s palico. Kot njegovo domovanje se največkrat omenjata Triglav in Pohorje, od koder pride vsako leto pred novim letom med otroke in jih obdari. Otroci mu pišejo pisemca, v katerih sporočajo, kakšna darila naj jim prinese. Dedek Mraz pride sam ali v spremstvu raznih živali, snežakov, snežink, pravljičnih in drugih likov. Otroke nagovori, jim zaželi srečno novo leto in jih obdaruje. Obisk dedka Mraza spremljajo nastopi otrok ali pa je njegov prihod del gledaliških in lutkovnih predstav, koncertov in silvestrovanj za otroke. V večjih mestih organizirajo sprevode dedka Mraza. Prihod dedka Mraza je povezan tudi s postavljanjem novoletne jelke, pod katero so darila za otroke," še piše v opisu te enote nesnovne kulturne dediščine.
