Tudi farmacevtska industrija uničuje okolje

Bolnišnično okolje je po svoje mikrokozmos, katerega značilnosti se v številnih aspektih razlikujejo od širšega družbenega okolja. Vseeno pa tisto, kar se dogaja v bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah, močno prispeva k splošnemu stanju družbe - tudi v smislu ekologije in zdravja planeta. Zdravstvo je namreč velik onesnaževalec. Pandemija je glasno opozorila na problematiko zaščitne opreme za enkratno uporabo, dejstvo pa je, da so težave na tem področju širše od mask in druge zaščite, ki med odpadki konča po hitrem postopku.

Zdravstveno varstvo je zaslužno za okoljske vplive, ki predstavljajo od enega do petih odstotkov skupnih vplivov na okolje (pri nekaterih kazalnikih na ravni posameznih držav ta sektor prispeva celo več pet odstotkov!). Zdravstvo prispeva k izpustom toplogrednih plinov in onesnaževanju zraka (po ocenah je zaslužno za 4,4 odstotka toplogrednih plinov, 2,8 odstotka škodljivih delcev, 3,4 odstotka dušikovih oksidov in 3,6 odstotka žveplovega dioksida). Obenem je v tem sektorju porabljene tudi ogromno vode, ki je v nekaterih delih sveta že tako težko dostopna. Največje onesnaževalke so države z velikim številom prebivalstva, gospodarstvom in zdravstvenimi proračuni (na primer ZDA in Kitajska). Za primerjavo: v Južni Koreji so se emisije toplogrednih plinov, žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in trdnih delcev iz zdravstva med letoma 2000 in 2015 zmanjšale za do 60 odstotkov, na Kitajskem pa so se emisije iz zdravstva v istem obdobju povečale za do 173 odstotkov.

Strokovnjaki trdijo, da v prizadevanjih za zaščito prebivalstva in izboljšanje zdravja države nehote škodujemo zdravju. Ker se naša odvisnost od zdravstvenega varstva - tudi zaradi staranja prebivalstva! - povečuje, moramo ta sektor podpreti, da postane bolj trajnosten in da ne bomo vstopili v začarani krog, v katerem bo več zdravstvenega varstva pomenilo tudi več okoljske škode.

Spomnimo: leta 2015 je bilo na svetu več kot 460 tisoč prezgodnjih smrti povezanih z izgorevanjem premoga. Tudi v Sloveniji ima dihanje onesnaženega zraka že zelo oprijemljive posledice: astma je denimo postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok do 15. leta starosti. Otroci, ki so sprejeti v bolnišnico zaradi astme, so bili v letu 2021 največkrat stari zgolj pet do devet let. Morda svetovna pandemija ni pravi čas, da zdravstvene delavce obtežimo z novo odgovornostjo - obenem pa okoljski strokovnjaki namigujejo, da za razreševanje te težave ni boljšega časa, kot je zdaj, ko so vse oči uprte prav v zdravstvo.

Kaj pa nepotrebno predpisovanje zdravil

Ne samo izpusti, nastali zaradi ogrevanja zdravstvenih ustanov, in odpadna hrana, ki se tam kopiči v velikih količinah. Velike okoljske vplive imajo tudi zdravila, ki jih predpisujejo zdravniki. V Združenem kraljestvu je Nacionalna zdravstvena služba denimo pripravila ocene ogljičnih stroškov na različnih ravneh zdravstva. Skrb vzbujajoče so "vroče točke", ki jih opredeljuje poročilo: ena od slednjih so prav zdravila, ki jih predpisujejo na primarni ravni oskrbe, leta 2015 so bila kriva za kar 65 odstotkov vseh emisij v primarni zdravstveni oskrbi.

Poleg velikega ogljičnega odtisa imajo farmacevtski izdelki tudi druge vplive na ekosisteme. Dokazano je, da izpusti, ki nastanejo pri proizvodnji in uporabi, škodljivo vplivajo na divje živali in prispevajo k protimikrobni odpornosti. Obstajajo tudi dokazi o razširjeni škodi na prostoživečih živalih zaradi nekaterih antidepresivov v vodnem okolju. Približno 600 različnih zdravil lahko danes najdemo v odpadnih vodah in odplakah - ker je o njihovih lastnostih znanega malo, je slabo raziskan tudi njihov vpliv na naravo in posledično na zdravje ljudi. Obenem se je treba zavedati, da izločki ljudi, v katerih so prisotne snovi iz zdravil, gredo najprej skozi proces čiščenja v čistilnih napravah, živalski iztrebki pa se uporabljajo celo kot gnojilo za rastline, zato so škodljivi učinki veterinarskih zdravil večji kot učinki zdravil za ljudi.

Ker je onesnaževanje okolja s farmacevtskimi snovmi za uporabo v človeški in veterinarski medicini vse večji okoljski problem, bodo morale ustrezne ukrepe sprejeti tudi vrhovne institucije: čas je, da Evropska komisija razvije strateški pristop k zmanjšanju onesnaževanja voda s farmacevtskimi snovmi, prav tako mora pripraviti predloge ukrepov, ki jih je treba sprejeti na ravni EU in na nacionalni ravni, da se odpravijo morebitni vplivi zdravil na okolje. Vlade in regulativni organi imajo prav tako pomembno vlogo pri ugotavljanju in odzivanju na ekološke škode. Ne nazadnje pa se morajo tukaj odzivati tudi predpisovalci zdravil (torej bolnišnice in posamezni zdravniki, ki se odločijo za posamezno zdravilo), ki kot "kupci" na trgu farmacevtsko industrijo najbolj neposredno spodbujajo k proizvodnji bolj trajnostnih izdelkov.

Raziskave so pokazale, da prav številni zdravniki pretirano cenijo koristi in do določene mere podcenjujejo škodljivost zdravil in jih predpisujejo v preveliki meri. Treba je zagotoviti natančne in preprosto dostopne podatke o zdravilih, ki so na voljo pri zdravljenju dolgotrajnih obolenj (predvsem kar se tiče motenj v duševnem zdravju - zdravila zanje so pogosto predpisana zelo na hitro, njihova učinkovitost pa je nizka).

Znižano število predpisanih izdelkov bi namreč vodilo tudi do nižjih izpustov in drugih škodljivih vplivov. V pregledu iz leta 2021 je bilo ocenjeno, da je bilo vsaj deset odstotkov vseh predpisanih zdravil v primarnem zdravstvenem varstvu v Združenem kraljestvu nepotrebnih. Še posebno pereča so zdravila, ki povzročajo zasvojenost: v letih 2017 in 2018 je bilo v Angliji enemu od štirih odraslim prepisano zdravilo za depresijo ali anksiozne motnje. Dolgoročnejše predpisovanje je široko razširjeno, stopnja predpisovanja in trajanje uporabe pa sta po raziskavah povezana z odvisnostjo.

Kako ukrepati

Predlagani načini za zmanjšanje opisanih trendov vključujejo izboljšanje smernic za predpisovanje zdravil, ki lahko povzročajo zasvojenost, in zagotavljanje informacij za bolnike, da lahko svoje izbire in zahteve tvorijo ozaveščeno. Bolnike je po mnenju strokovnjakov tudi smiselno podpreti v tem, da jasno izrazijo svoje razumevanje bolezenskega stanja in z zdravnikom predebatirajo, kakšne izboljšave si obetajo. Takšen pogovor lahko zmanjša porabo zdravil, s tem pa znižuje ogljični odtis.

Zmanjševanje prekomernega predpisovanja namreč ne zmanjšuje učinkovitosti zdravljenja, lahko pa prinese obilico pozitivnih premikov za bolnike, okolje in širšo družbo. Ustrezno zmanjševanje porabe in nadaljnje odstranjevanje zdravil lahko v končni fazi prepreči, da bi zdravila onesnaževala vodne sisteme. Čiščenje odpadnih voda je namreč področje, ki zahteva stalni napredek, saj so trenutno visoke koncentracije še vedno najdene v vodah, ki so že šle skozi čistilne naprave. V zadnjih letih se s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja sicer očisti čedalje več odpadne vode (medtem ko postopkov samo primarnega čiščenja ni več).

Količina odpadne vode v Sloveniji, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se je od leta 2000 povečala za 150 odstotkov; postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2000 v Sloveniji skoraj ni bilo, v letu 2019 pa je bilo po takih postopkih prečiščenih 72 odstotkov odpadne vode.