Moj prijatelj Luke pred tekmo ragbija običajno popije vrček piva. Ne vem, ali misli, da ga bo zaradi tega manj bolelo ali da se bo bolje odrezal, toda ideja o tem, da se je treba pred "bojem" z nečim omamiti, je verjetno stara toliko, kot je staro človeštvo, piše Colin Davidson, profesor nevrofarmakologije z Univerze v osrednjem Lancashiru. V epski pesnitvi Gododdin iz sedmega stoletja je večkrat omenjeno, da so bojevniki v Edinburgu pili medico in se mastili s hrano, preden so odjahali v bitko v Yorkshiru, kjer jih je čakala gotova smrt. Tudi anglosaksonski bojevniki so bili veliki ljubitelji medice, o čemer govori tudi staroangleška epska pesnitev Beowulf. Ti starodavni bojevniki so verjetno mislili, da bodo lahko z alkoholom pregnali strah in odmislili grozote, s katerimi so se pozneje soočili na bojišču.
Tudi druge stare kulture so se pred bitkami zatekale k uživanju psihoaktivnih substanc. Berserkerji so bili vikinški bojevniki, ki so se v bitke podajali tako "zadeti", da včasih niso vedeli, ali se borijo s sovražnikom ali s katerim od soborcev. To stanje naj bi bili dosegli z uživanjem halucinogenih gob, najverjetneje rdečo mušnico (Amanita muscaria) ali s črnim zobnikom (Hyoscyamus niger), rastlino iz družine razhudnikovk. So pa k njihovemu duševnemu počutju nedvomno prispevali tudi verski ali duhovni dejavniki.
Tablete jedli kot bonbone
Največji "napredek" na področju psihoaktivnih substanc so verjetno dosegli Nemci. Med drugo svetovno vojno so skoraj vsi pripadniki nemške vojske uživali pervitin (metamfetamin). Vojaki v prvih bojnih vrstah so mu rekli kar Panzerschokolade (tankovska čokolada), ker jih je po njegovem zaužitju preplavil občutek neverjetne moči in nepremagljivosti. Zdravnik je Hitlerju vsak dan vbrizgal eukodal, poživilo, ki izzove evforijo in očitno tudi izgubo razsodnosti.
Podobno so ameriški vojaki med vojno v Vietnamu (ali prvo farmakološko vojno) pojedli nepredstavljive količine amfetamina deksedrina. Dobili so navodilo, da morajo zaradi bojne pripravljenosti vsakih 48 ur pojesti 20 miligramov deksedrina, toda vojni veterani so pozneje povedali, da so te tablete jedli kot bonbone.
Danes, torej šestdeset let pozneje, tudi borci na Bližnjem vzhodu uživajo amfetamine, tokrat predvsem poživilo kaptagon, katerega proizvodnja je za sirski režim pomemben vir prihodka.
Vpliv na vedenje
Droge, ki jih uživajo vojaki, lahko razdelimo na tri kategorije: pomirjevala, halucinogeni in poživila. Alkohol je pomirjevalo, ki umiri živce, ker zavira možgansko aktivnost. Psihedelične gobe vsebujejo celo vrsto psihoaktivnih substanc. Tudi črni zobnik vsebuje veliko aktivnih sestavin, ki povzročajo halucinacije in - kar je še posebno pomembno - agresivno in napadalno vedenje. Pomembno je, da vojaki zaužijejo pravi odmerek teh drog, kar pomeni ravno dovolj, da se sprostijo. Prevelik odmerek lahko povzroči otopelost. Z besedo "grogiran", ki pomeni omotičen in nestabilen, so v britanski mornarici opisovali vedenje mornarjev po zaužitju dnevne doze ruma in vode (groga); v britanski mornarici je bila pijanost v 18. in 19. stoletju nekaj povsem običajnega.
Metamfetamin, pervitin, deksedrin in kaptagon so psihomotorični stimulansi, kar pomeni, da povzročajo evforičnost in hiperaktivnost. Tudi pri teh drogah je ključno uživanje pravih odmerkov. Težko je zaužiti preveč nikotina in kofeina, toda z drugimi stimulansi se je mogoče hitro predozirati. Z uživanjem pravih odmerkov amfetaminov se povečata napadalnost in vzdržljivost, medtem ko visoki odmerki pogosto povzročijo paranojo in halucinacije, kar med bojevanjem ni preveč koristno. Poleg tega lahko previsoki odmerki poživil izzovejo srčni zastoj ali kap. Poživila, zlasti metamfetamin, povzročajo tudi občutno izgubo telesne teže, včasih že po nekaj dneh uporabe. V primeru dolgotrajnega uživanja utegnejo vojaki torej precej shujšati.
Pametne droge
Dejstvo je, da vojaki že od nekdaj pred bitkami uživajo razne droge, da si umirijo živce, izboljšajo svojo pozornost in sposobnost koncentracije, postanejo neobčutljivi na grozote, s katerimi se soočijo na bojišču, ne občutijo bolečine ter bolje prenašajo pomanjkanje hrane in spanca.
Katere droge bodo borci uživali v prihodnosti? Najverjetneje se ne bodo omamljali z alkoholom ali halucinogenimi gobicami, ampak s substancami za izboljšanje kognitivnih sposobnosti, ki so znane kot pametne droge ali noortropiki. Znano je, da te substance danes v majhnih odmerkih uživajo študenti. Pametne droge so na primer mešanice amfetaminskih soli, metilfenidat in modafinil, noortropiki pa piracetam, kofein, kobalamin (vitamin B12), gvarana, piridoksin (vitamin B6) in vinpocetin. Farmakološki učinki noortropikov niso dobro znani. Integracija ljudi, tehnologije in strojev velja za prihodnost bojevanja, zato vojska nedvomno že raziskuje učinke drog, ki to omogočajo.
