Več jogurta, manj gub na obrazu

Bas Kast
31.03.2019 03:00

Nemški znanstveni novinar Bas Kast v knjigi Prehranski kompas opravi s kaosom na področju hrane. Obdelal je več kot tisoč prehranskih študij, da bi mite o prehrani ločil od resničnih dejstev, in napisal prehransko knjižno uspešnico.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Izbira je pestra, le vzeti ga je treba s police.
Igor Napast

Rastlinski in živalski proteini se ne razlikujejo le glede sestave svojih aminokislin. Vsaj tako pomembna je okoliščina, da se proteini pojavljajo v različnih "skupnih paketih". Z nožem - ne glede na to, kako oster je - beljakovin ne moremo izrezati iz svojega zrezka ali lečne enolončnice.
Meso nam s svojimi proteini povečini avtomatično posreduje veliko nasičenih maščobnih kislin, ki se v rastlinah skorajda ne pojavljajo. Meso včasih vsebuje tudi več soli, po možnosti pa tudi več železa in drugih snovi, kot je dobro za nas (v resnici trenutno ne vemo, kaj natanko je škodljivo v rdečem/predelanem mesu). Zato pa nam rastline poleg proteinov pogosto posredujejo dovolj balastnih in drugih snovi, ki deloma preprečujejo oziroma zavirajo razvoj raka in lahko zavrejo proces staranja.
Ta "paketni princip" ima pomembno vlogo tudi pri tistih dveh živalskih virih proteinov, ki jih želim na tem mestu vzeti v bran, saj blagodejno vplivata na naše zdravje - in morda celo na našo "mladostnost": jogurt in ribe.

Jogurt, miške in bakterije

Začnimo z jogurtom. Jogurt ni zgolj gosto mleko. Je oblika mleka, ki so jo "fermentirale" - vnaprej prebavile - bakterije. Bakterije del mlečnega sladkorja spremenijo v mlečne kisline in iz jogurta naredijo edinstveno živilo (kefir je podoben, z domnevno primerljivim zdravilnim učinkom).
V nizu eksperimentov so raziskovalci s Tehnološkega inštituta Massachusettsa (MIT) v ameriškem Cambridgeu mišim določili dieto, bogato z maščobami in sladkorji, nakar se živali niso zredile samo na zunaj - tudi njihova notranja trebušna maščoba je narasla kot balon. Notranja trebušna maščoba je, kot sem že omenil, škodljiva maščoba, ki se kopiči v notranjosti trebušne votline in izloča vnetne snovi kakor žleza, kar vodi do vse mogočih zdravstvenih komplikacij.
Presenetljivo pa je bilo mogoče zamaščenost popolnoma preprečiti, če so mišim poleg hitre hrane preprosto ponudili nekaj jogurta. Blagodejni učinek pri tem pa očitno ne izhaja iz proteinov ali drugih hranilnih snovi, kot na primer kalcija, temveč iz mlečnokislinskih bakterij.

Vnetni procesi in starostne bolezni

Po drugi strani k dobro delujočemu imunskemu sistemu sodi aktivni umik agresivnih obrambnih sil telesa, takoj ko so opravile svojo nalogo in premagale vsiljivce. Ta nadzor nad imunskim sistemom se v starosti očitno prav tako vedno bolj izgublja - zdi se, kot bi prej poslušna vojska zapadla v anarhijo. Če pretiravamo, bi lahko rekli, da je v starosti naše telo neprestano rahlo vneto.
Kopičenje starih in odmirajočih celic ali drugih molekularnih odpadkov v teku življenja domnevno povzroči, da je naš obrambni sistem z leti vedno bolj aktiviran, v obupanem poskusu, da bi odstranil "starostne odpadke".
V poznejšem obdobju življenja pa se poveča tudi teža in prekomerna teža prav tako sproži vnetne procese. Ko se zredimo, se naše maščobne celice ne le razmnožijo, temveč postanejo tudi debelejše. V nekem trenutku se maščobne celice na tesnem prostoru tako zelo napihnejo, da druga drugi kratijo dovod krvi. To lahko gre tako daleč, da nekatere od teh maščobnih celic - tudi maščobne celice za življenje potrebujejo kisik - utrpijo pravo smrt z zadušitvijo, kar - tako kot pri rani - spet aktivira obrambni sistem, zato da odstrani ruševine.
Kar koli bi že bili natančni vzroki tako pri prekomerni teži kot tudi na splošno v starosti, so za to značilne neprestano aktivne vnetne snovi v telesu, tudi ko nimamo pravzaprav nobenega vnetja, na primer nahoda. Pomembna točka pri tem je: vnetni procesi pospešujejo tako rekoč vse starostne bolezni, med njimi diabetes, aterosklerozo, raka in alzheimerjevo bolezen. Proces staranja domnevno spodbujajo vnetni procesi.
Iz vsega tega sledi zlato pravilo: živila, ki blažijo vnetne procese, blagodejno vplivajo na zdravje in morda celo upočasnjujejo proces staranja. Poleg tega pomagajo proti prekomerni telesni teži. Številne rastlinske snovi, tako kot kurkumin rumene korenine kurkume ali posebne snovi v oljčnem olju ter omega-3 maščobne kisline, delujejo protivnetno - enako kot tudi določene mlečnokislinske bakterije.
V nekem eksperimentu so raziskovalci z MIT-a mišje samice hranili z jogurtom. Posledica: njihov kožuh je bil na pogled opazno bolj sijoč in je bil videti mlajši kot kožuh vrstnic, ki niso uživale jogurta, domnevno zaradi zmanjšanja vnetnih procesov v koži. Pri mišjih samcih so mlečnokislinske bakterije preprečile običajno starostno pogojeno razgradnjo mod. Njihova raven testosterona je ostala mladostno visoka, miški so bili bolj vitki, aktivni, imeli so več mišične mase, njihov kožuh pa je bil gostejši. (In ne, teh študij ni financiral Danone.)
Tudi pri ljudeh ima jogurt s svojimi mlečnokislinskimi bakterijami pozitiven učinek. Kot sem omenil že v uvodu, se je jogurt v veliki študiji Univerze Harvard, v kateri so več desetletij zajemali prehranske navade več kot 120.000 ljudi, izkazal za "shujševalno sredstvo" prve vrste: več ko ga pojemo, manjši je porast teže, ki nas običajno prizadene v srednjih letih. Sicer pa to ne velja le za nemastni jogurt. Po podatkih neke španske študije sovpada ravno pridno uživanje jogurta z normalno vsebnostjo maščobe z vitkejšim pasom. Vsebnost maščob pri mlečnih izdelkih nasploh nima odločilne vloge (teža, zdravje). Pomembnejša je fermentacija!

Dobre novice, zlasti za ženske

To, da lahko mlečnokislinske bakterije pomagajo pri hujšanju, potrjujejo tudi različni eksperimenti. V neki raziskavi so skupino 125 pretežkih moških in žensk za dvanajst tednov dali na dieto, pri čemer je bila ta pri polovici dopolnjena z mlečnokislinskimi bakterijami. Po dieti je sledilo še dvanajst tednov, v katerih so smeli vsi spet jesti običajne količine hrane. Polovica sodelujočih je še vedno prejemala laktobacile, medtem ko so drugi dobivali placebo tableto. Najprej slaba novica: pri moških mlečnokislinske bakterije očitno niso povzročile razlike med skupinama. Toliko bolj jasna pa je bila pri ženskah. Na dieti z mlečnokislinskimi bakterijami niso izgubile le več teže in deleža maščobe kot kontrolna skupina, posebej osupljivo je to, da je izguba teže trajala tudi še po dieti, medtem ko je kontrolna skupina takrat že počasi ponovno pridobivala kilograme.
Celo glede "pomlajevalnega" vpliva na kožo obstajajo prvi rezultati, ki se skladajo z izsledki eksperimentov na miših. V neki študiji je 110 žensk med 41. in 59. letom dvanajst tednov dobivalo dnevni placebo ali "zdravljenje" z mlečnokislinskimi bakterijami. Mlečnokislinske bakterije očitno niso poskrbele le za bolj sijočo in elastično kožo, izginile so tudi obrazne gube (sl. 2.4).
Študije ne želim precenjevati. Na splošno pa se mi zdi bolj produktivno, če procesa staranja v prvi vrsti ne prekrivamo z vsemi mogočimi kremami proti staranju ali celo botoksom (živčnim plinom), temveč da se tega s pomočjo prehrane lotimo pri koreninah. Če proces staranja zaviramo od znotraj, naredimo nekaj dobrega za celotno telo, namesto da packamo le po svoji zunanji lupini.
Sam ravnam tako: skoraj vsak dan - včasih opoldne, a še raje zvečer kot posladek - pojem skledico nesladkanega naravnega jogurta s sadjem. Večinoma vanj vmešam pest borovnic, jagod in/ali malin ter nekaj žličk lanenih semen in/ali čije, pšeničnih kalčkov in občasno tudi nekaj ovsene kaše, ovsenih kosmičev ali nesladkanih kosmičev, po možnosti z oreščki.

Založba Učila
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta