Vrtnica, cvetlična dama posebne sorte

Kaj gre k vrtnicam? Nič, je dejal eden od strokovnjakov, ki ga zelo spoštujem, a se vendarle z njim povsem ne strinjam. Odgovor je vzet malce iz konteksta, a bom kmalu razložil, zakaj črno-bel pogled. Vrtnica je cvetlična dama posebne sorte, a si niso vse enake, zato tudi različno sprejemajo družbo.

Če mi kdo omeni rožni vrt, si takoj predstavljam ali slovensko podeželsko idilo, kjer bujen grm, naslonjen na star plot, kipi od cvetov v družbi starih vrtnih rastlin, kot so skobotovci, zvončnice, turški nageljni, ali pa se mi v mislih naslikajo prizori z angleških vrtov, kjer so vrtnice pogosto v tistem najbolj bujnem obdobju cvetenja vsekakor prva violina, a le cel orkester rastlin zaigra tiste najlepše in najbolj navdihujoče simfonije, zanjo pa poskrbijo ostrožniki, mačje mete, čišljaki, okrasne trave …

Nazaj k nič

Da so vrtnice rade same, ni neresnica, a to le takrat, ko gledamo z vidika njihovega zdravja. Ni še tako dolgo tega, ko so vrtnice veljale za problematične, pogosto bolne grme, ki so kar naprej pikasti, plesnivi, ušivi, in se jim je marsikdo odpovedal, ker ni želel uporabljati strupenih fitofarmacevtskih sredstev. Rožni grmi so najbolj zdravi na zračnih mestih s čim manj zračne vlage, zato je v tem oziru gosta družba drugih rastlin nekakšen negativen faktor, ki dviguje zračno vlago in malce senči liste v spodnjem predelu grma. Argument, ki šteje, a k sreči ne več dovolj, da bi se odrekli oblikovanju kombinacij.

Skupaj je lepše

Če je torej včasih veljalo, da bogata družba vrtnic prispeva k močnejšim pojavom rastlinskih bolezni, zdaj vsekakor lahko obrnemo nov list. Žlahtnitelji se že kar nekaj časa zelo uspešno trudijo ustvariti odporne sorte in tako je danes na trgu na voljo ogromno odličnih vrtnic, ki ne potrebujejo škropljenja in so v najslabšem primeru - v nadpovprečno deževnih letih - le malo pikaste, pa še tega se v dobro zasnovanih zasaditvah skoraj ne opazi. Sam menim, da tudi vrtnice spadajo v tisto veliko skupino okrasnih rastlin, ki so skupaj z izbranimi rastlinskimi partnericami videti še lepše in v vsej polnosti izpolnijo potencial vrta ali dela vrta. Je pa kot vedno na mestu najprej dober premislek, kaj bo dobro uspevalo v razmerah, ki so dane in kjer gojimo vrtnice ter kaj bo dejansko dobro izpadlo tudi po estetski plati.

S sivo težko zgrešimo

Sivolistne rastline so hvaležne za kombiniranje z različnimi barvami vrtnic. Pravzaprav gre za precej univerzalno barvo, ki lepo povezuje tudi na videz kičast nasad raznobarvnih vrtnic, ko pa je govora o skrbno izbranih rožnatih, belih in vijoličastih vrtnicah, pa je slika naravnost božanska. Najlažje je uporabiti nizke rastline, ki pokrijejo noge vrtnicam. Tak je volnati čišljak, nemški rožmarin (cvetove lahko porežete, če vas zmotijo rumena socvetja), pa določene sorte popona ali sončeca so sivolistne, ne pozabimo tudi na številne dišavnice, kot so sivke, žajblji, materine dušice … Malce višje so mačje tačke, še višja družba pa so okrasni pelini.

Ne morete zgrešiti

Ne morete zgrešiti s sivko, še posebej zanimivi so učinki temne sorte Hidcote z vinsko rdečimi vrtnicami, z mačjimi metami, pri slednjih ne pozabite tudi na nežne zamolklo rožnate sorte, kot je Amelia.

Potem je tu še plahtica ali rosnik, ki z žvepleno rumeno-zelenimi socvetji poživlja, osvežuje, jih pa po cvetenju porežite do tal, da se ponovno olistajo in ostanejo v lepi kondiciji dolgo v sezoni.

Vrtne kadulje, tiste trajne, pa tudi sezonske narave, so krasne partnerice, poigramo pa se lahko z različnimi barvnimi kombinacijami. Podobno velja za številne krvomočnice, ki lahko tvorijo nizke pokrove, da se izognemo golim tlem in pletju, lahko pa so malce višje in z volumnom napolnjujejo vmesne prostore med rožnimi grmi.