Začenja se sezona vrtnarjenja: Pravilen začetek je pravilno sajenje

Kdaj, kako globoko in kako narazen naj posadim sadiko zelnate trajnice ali grmovnice? Je treba prej gredo pripraviti ali le izboljšamo zemljo v sadilni jamici? Dodamo gnojilo že takoj ali kasneje po vrhu? In še in še bi lahko našteval različna vprašanja, ki se mnogim porajajo na začetku sezone, ko se lotevamo prvega sajenja na okrasnih vrtovih.

Je zdaj pravi čas?

Trajnice in mnoge grmovnice v obliki sadik vsaj v teoriji lahko sadimo, kadarkoli nam to dopuščajo razmere. Največji omejitveni dejavnik je nizka temperatura. Kadar so tla zamrznjena, sajenje seveda ni mogoče. V poznem jesenskem in zimskem času pazimo tudi na potencialno močnejše zmrzovanje po načrtovanem sajenju, saj zelo mokra tla pri zamrzovanju lahko dvignejo sadike, ki še niso ukoreninjene, je pa taka bojazen glede na podnebne razmere pri nas precej majhna.

Če vzamemo povprečne podnebne razmere celinskega dela Slovenije, je najbolje saditi marca ter konec septembra in v oktobru. Seveda je dober čas vsa pomlad, le na sušna obdobja moramo biti pazljivi in sadiko zaliti, marec na primer ni brez pomena sušec. Strokovnjaki zagovarjamo tudi jesensko sajenje, zato vsi tisti, ki ne boste mogli ali uspeli vsega urediti spomladi, lahko brez skrbi sajenje prestavite tudi na konec septembra in na oktober, delno še november, slednji predvsem za grmovnice.

Globina in razmeščanje

Težko bomo zgrešili, če bomo sadiko v ločku posadili tako, da bo površina ostala v enakem nivoju, kot je površina grede. Nekatere rastline, kot so na primer hoste, lahko posadimo globlje, nekaterih, kot so bradate perunika, pa nikakor ne smemo zasipavati, saj morajo debele korenike ostati vidne površju.

Koliko večjo jamico moramo izkopati od grude sadike, je odvisno predvsem od talnih razmer. Če sadimo v dobro pripravljeno gredo z dobro vrtno prstjo, izkopljemo toliko prsti, da lahko v jamico položimo celotno grudo, če pa so tla slaba in celotna površina za sajenje ni bila prekopana in po potrebi glede ena situacijo oziroma tip tal izboljšana z različnimi dodatki, potem je bolje, da se izkoplje večjo sadilno jamico in se vanjo doda še nekaj boljše zemlje in gnojila ali komposta. Slabše kot so razmere, večjo jamico izkopljemo.

Glede razmeščanja obstaja več pristopov. Najbolj osnovno razmeščanje je sajenje v skupine. Posamezno vrsto rastlin posadimo torej skupaj, pri tem pa uporabljamo liho število sadik, kadar imamo opravka z majhnimi skupinami. Sajenje v vrste je iz mode, včasih pa se še vedno srečamo s situacijami, kjer je to upravičeno. Določeni stili zahtevajo zelo mešane zasaditve, tak je na primer travniški slog, kjer sadimo le po eno sadiko neke vrste in so vse med seboj pomešane.

Razdalja med sadikami

Eno ključnih vprašanj je razdalja med sadikami. Govorimo o gostoti sajenja, ki se navaja v obliki števila sadik na kvadratni meter. V grobem bi lahko rekli, da višja ko je oziroma bo rastlina, večja mora biti razdalja med sadikama, a kaj, ko ena vrsta raste zelo pokončno in se razrašča zelo počasi, druga pa se bogato razraste v širino in nove rastline poganja še s podzemnimi stebli precej daleč od matične sadike. Večina katalogov in boljših spletnih trgovin navaja gostoto sajenja, ki je dobra usmeritev. Ker se na različnih lokacijah srečujemo z različnimi pogoji za rast, navadno nikoli ne najdemo zelo striktno natančne navedbe, denimo točno pet sadik na kvadratni meter. Večinoma se priporoča razpon, zato da tudi sami presodimo o potrebni gostoti.

Zalijte in opazujte

Za konec bi rad poudaril, da je tudi pri sajenju v vlažna tla sadike treba zaliti, saj se tako ustvari boljši stik med koreninami in delci zemlje. Še bolje je, če pred zalivanjem zemljo okoli sadik dobro potlačimo in iztisnemo zrak iz večjih zračnih žepov. Če smo poskrbeli za dodatek gnojila, ki je lahko tudi dober kompost, že ob sajenju, je važno le še skrbno zalivanje, vse do točke, ko je rastlina dobro ukoreninjena.