Zakaj imajo moški večji nos kot ženske?

19.09.2021 04:15
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

​Človeški nosovi so različnih velikosti in oblik, toda dejstvo je, da imajo moški večje nosove od žensk. Nova raziskava univerze v Iowi je pokazala, da imajo Evropejci v povprečju za deset odstotkov večje nosove kot Evropejke. Znanstveniki domnevajo, da je ta razlika posledica različne telesne zgradbe in porabe energije pri moških in ženskah. Moški imajo na splošno več mišične mase, zato potrebujejo več kisika, da lahko njihovo mišično tkivo raste in ostane nepoškodovano. Večji nos pomeni, da lahko vdihnemo več zraka, kar omogoči, da pride več kisika v organizem oziroma v kri, ki oskrbuje mišice.

Znanstveniki opažajo, da se začnejo razlike v velikosti nosu pri moških in ženskah kazati po enajstem letu starosti, ko nastopi puberteta. Fiziološko gledano, se začne pri moških pri tej starosti povečevati mišična masa, medtem ko se pri ženskah začne večati obseg telesne maščobe. Pretekle raziskave so pokazale, da pri moških nemaščobno tkivo, denimo mišice, zajema približno 95 odstotkov telesne mase, ki se poveča v puberteti, pri ženskah pa 85 odstotkov.

"Razprava o tem traja že dlje časa, toda tokrat smo prvič opravili večletno raziskavo, katere namen je bil ugotoviti, kako je velikost nosu povezana z velikostjo telesa pri moških in ženskah," pojasnjuje Nathan Holton, glavni avtor omenjene raziskave in profesor na fakulteti za stomatologijo univerze v Iowi. Izsledki raziskave so bili objavljeni tudi v strokovni reviji American Journal of Physical Anthropology.

Izkazalo se je, da moškim v puberteti, v obdobju, ko se pri moških in ženskah povečuje telesna masa, neproporcionalno raste tudi nos. Ta neproporcionalna rast sovpada z nekaterimi drugimi spremembami, povezanimi na primer s količino kisika, ki jo potrebujemo za presnovo, in dnevnim vnosom energije, nujne za rast.

Znanstveniki so v okviru raziskave ugotovili tudi to, zakaj so naši nosovi manjši od nosov naših prednikov. Razlog je dejstvo, da so imeli naši daljni predniki več mišične mase in so zato morali imeti večje nosove, da so svoj organizem oskrbeli z dovolj kisika. Danes imamo ljudje manj mišične mase, zato tako velikega nosu ne potrebujemo.

"Nos se je zmanjšal, ker naši organizmi potrebujejo manj kisika kot organizmi praljudi," je še povedal Holton in dodal, da imamo ljudje danes tudi manjša pljuča in prsni koš. To še dodatno potrjuje domnevo, da za zadovoljitev svojih potreb ne potrebujemo več toliko kisika, kot so ga potrebovali naši predniki.

Holton in njegovi kolegi so spremljali velikost in rast nosu pri 38 posameznikih evropskega porekla, vključenih v projekt Iowa Facial Growth Study (Iowska študija rasti obraza). Udeležence študije so spremljali od njihovega tretjega leta in vse do srednjih dvajsetih let. Vsakemu od njih so v rednih časovnih presledkih izmerili nos, in sicer z zunanje in notranje strani. Znanstveniki so ugotovili, da imajo deklice in dečki od rojstva do začetka pubertete (pri približno enajstih letih starosti) bolj ali manj enako velike nosove. Z vstopom v puberteto pa so se, po meritvah sodeč, že začele kazati razlike. "Moški imajo večje nosove celo, če so njihova telesa enako velika kot ženska. Toda ta razlika se začne kazati šele v puberteti."

Reuters

Holton domneva, da bi bili rezultati raziskave najverjetneje enaki, tudi če bi bil vzorec udeležencev sestavljen iz pripadnikov drugih populacij. Izsledke Holtonove raziskave namreč podpirajo že pretekle študije. Tako so znanstveniki v okviru raziskave, opravljene leta 1999 in objavljene v strokovni reviji European Journal of Nutrition, ugotovili, da so potrebe moških po energiji v primerjavi z ženskami po puberteti dvakrat večje.

Še en zanimiv vidik raziskave je njen vpliv na naše dojemanje nosu. Nos ni samo kot kak okrasek na sredini obraza, ampak je podaljšek naših pljuč. Zato ga lahko imamo po besedah Holtona za neodvisen del lobanje, ki je tesneje povezan z drugimi deli našega telesa.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta