Recimo, da imate tri tube barve: modro, zeleno in rdečo. V rokah držite čopič, pred seboj imate list papirja. S tremi barvami, ki jih imate na voljo, lahko naslikate veliko stvari. Zeleno drevo, moder avtomobil, rdeče jabolko. In če bi radi naslikali vijoličasto majico, morate le zmešati rdečo in modro barvo. Tako lahko namreč dobite celo vrsto vijoličastih odtenkov.
Kako vidimo vse te barve? V naših očeh, natančneje na mrežnici, so čutne celice za svetlobo. Med njimi so tudi čepnice, ki zaznavajo različne valovne dolžine svetlobe in torej reagirajo na barve. Čepnice imajo obliko stožca, pod mikroskopom so videti podobne kornetu za sladoled, čeprav so seveda veliko veliko manjše. Te celice nam omogočajo, da razlikujemo različne barve.
Večina ljudi ima v očeh tri vrste čepnic, in sicer za kratke valove (modra/vijoličasta), za srednje valove (zelena) in za dolge valove (rumena/rdeča). Njihovo število je različno. Najmanj čepnic imamo za modro barvo (okoli 12 odstotkov), število rdečih in zelenih je odvisno od dedne zasnove. Tako ima lahko nekdo 70 odstotkov zelenih čepnic, nekdo drug pa le 30. Čepnice možganom po vidnem živcu pošiljajo signale, koliko vsake vrste svetlobnih žarkov se odbija od vsakega barvnega madeža. Možgani potem te signale združijo in jih interpretirajo kot barvo.
Vidijo barve, vendar manj
