15 let v zvezi Nato: Zavezniki terjajo plačilo zavarovalne premije

Slovenija konec marca, natančneje 29. marca, precej sramežljivo zaznamuje 15-letnico članstva v zvezi Nato. Javnih manifestacij ali dogodkov, kjer bi najmočnejšo vojaško zavezništvo, kakor sebe rado pogosto poimenuje, ni bilo. Sredi tedna je na Brdu pri Kranju potekala osrednja slovesnost ob obletnici, ki se je je poleg državnega vrha udeležil še bivši generalni sekretar Nata lord George Robertson, ki je zavezništvo vodil v letih 1999-2004.

​Razočaranja in nelagodje

Pri politični eliti kakor tudi pri znatnem delu javnosti je bilo že od včlanjevanja v Nato prisotnega precej nelagodja, ki je zaznavno tudi danes. Prva širitev zveze Nato na države nekdanjega vzhodnega bloka na precejšnje razočaranje takratne slovenske politične elite, ki jo je poosebljal nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ni vključevala Slovenije. Pred 20 leti, marca 1999, so bile v članstvo najprej sprejete Češka republika, Madžarska in Poljska. Slovenija je morala počakati na drugi, manj prestižen krog širitve leta 2004, ko se je Natu pridružila v paketu manj ugledne sedmerice nekdanjih vzhodnoevropskih držav. V "slovenskem paketu" so bile še Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Makedonija, Romunija in Slovaška.
Nelagodje glede slovenskega članstva v Natu se konstantno reproducira tudi skozi okostenele stereotipe, povezane z zavezništvom. "Članstvo v zvezi Nato je bil eden ključnih zunanjepolitičnih ciljev naše mlade države, potrjen na referendumu, vanj pa je bilo vloženo veliko truda in predanosti. Slovenija je s članstvom v Natu dobila varnostna zagotovila, a tudi odgovornost, da soodloča pri razreševanju najpomembnejših varnostnih vprašanj v svetu," v govoru na Brdu izpostavil zunanji minister Miro Cerar. Nadaljeval je z oceno, da se je Slovenija pridružila državam, ki so se odločile združiti svoja prizadevanja za mir in varnost ter se zavezale skupaj varovati svobodo, skupno dediščino in vrednote svojih narodov.
Nič manj odločen in predan atlanticist ni niti predsednik države Borut Pahor: "To je zavezništvo, ki po drugi svetovni vojni ni branilo samo suverenosti in kolektivne varnosti držav članic, temveč je v svojih političnih razsežnostih zagotavljalo krepitev demokracije, človekovih pravic, vladavine prava in svobode nasploh." A Pahor kot politik s precej daljšo politično kilometrino kot Cerar izpostavi nelagodje slovenskega političnega razreda, ki je povezano z erozijo legitimnosti slovenskega članstva v Natu. Pahor je namreč spomnil, da je bilo v delu slovenske javnosti prisotno prepričanje, da slovenska zahodna identiteta ne bo ogrožena, če bomo ostali vojaško nevtralni oziroma izvzeti iz vojaškega sodelovanja večine držav zahodnega sveta.
Pahor je tudi spomnil, da je bila odločitev za vstop v EU na referendumu domala soglasna, odločitev za vstop v zvezo Nato pa po njegovem sicer izjemno prepričljiva, vendar manjša od podpore vstopu v EU. Referendumov o slovenskem vstopu v EU in zvezo Nato, ki sta bila izpeljana sočasno marca 2003, se je udeležilo okoli milijon volivcev, volilna udeležba pa je bila za današnje razmere visoka, 60,4-odstotna. Za vstop v Nato je glasovalo 66 odstotkov udeležencev referenduma, proti pa jih je bilo 34 odstotkov.

Erozija legitimnosti članstva v zavezništvu

​Tako je bilo leta 2003 tudi na račun skupne precej drage predreferendumske kampanje Doma v Evropi, varni v Natu, kjer je vlada Toneta Ropa vprašanje članstva v Natu "šlepala" na plebiscitarno podporo članstvu v EU. V 15 letih je podpora javnosti slovenskemu članstvu precej padla. Lani je bila opravljena anketa družbe Valicon o položaju Slovenije v zvezi Nato, ki je pokazala precej spremenjen odnos slovenskih državljanov do zavezništva. Anketa Valicona je namreč pokazala, da kar 59 odstotkov državljanov meni, da Slovenija nima nobene koristi od članstva in so bolj naklonjeni temu, da Slovenija izstopi iz zveze Nato. Na drugi strani pa le še 41 odstotkov državljanov meni, da bi morala Slovenija okrepiti svoj status v zvezi Nato in za članstvo nameniti več denarja iz proračuna. "Ne glede na sedanje polemične tone o članstvu v zvezi Nato ali o njeni spreminjajoči se naravi, za Slovenijo in druge države članice velja, da je zveza Nato najboljši odgovor na vprašanje o zagotovitvi nacionalne varnosti," o izzivih erozije legitimnosti slovenskega članstva v Natu, ki se zadnje desetletje, še bolj intenzivno pa zadnja leta v času predsedovanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa, pravi Pahor.
V okoliščinah erozije legitimnosti članstva je nekoliko lažje razumeti, zakaj Sloveniji nikakor ne uspe dvigniti izdatkov za obrambo na dva odstotka BDP, k čemur se je zavezala že leta 2014 na vrhu zveze Nato v Walesu. Lani je Slovenija za obrambo namenila 1,02 odstotka BDP, kar jo uvršča na rep seznama 29 članic. "V varnost je treba vlagati, tudi finančno. Slovenija se tega zaveda. Do leta 2024 bo zato za obrambne namene namenila 1,5 odstotka BDP, kar pomeni v zadnjih letih bistveno povečanje," je zagotovil Pahor.

​Za zaprtimi vrati Nata ni prijetno biti slovenski diplomat

Javna govorica Natovih funkcionarjev je prijateljska in zelo omiljena, za zaprtimi vrati je bistveno drugače. Slovenski diplomati povedo, da za zaprtimi vrati zna biti zelo neprijetno kot slovenski diplomat sedeti za isto mizo z Američani. Takrat snamejo rokavice in so zelo neposredni v svojih zahtevah, kar mora izpolniti Slovenija.
Da so pritiski na države, ki ne izpolnjujejo zavez, v Natovem zaodrju izjemno močni, je priznal tudi bivši generalni sekretar Robertson: "Slovenija in druge dolžnice morajo trošiti več, ker je to v njihovem nacionalnem interesu. Ne samo zato, da bi zadovoljile predsednika Trumpa." Robertson napoveduje veliko povišanih tonov ameriškega predsednika na aprilskem vrhu zveze Nato v Washingtonu. A po drugi strani izkušeni škotski politik brani Trumpa, češ da je med članicam zavezništva, sploh evropskim, naredil uslugo, saj jim je razblinil občutek samoumevne varnosti. "Evropa se vedno preveč zanaša na ZDA, da bo trošila za napredno in moderno orožje, ki bo reševalo in varovalo Evropo. Trump to zdaj daje pod vprašaj," je za Večer povedal Robertson. Mimogrede, diplomati znajo povedati, da so načrti vseh ameriških orožarskih podjetij nastavljeni na predpostavko, da bodo države članice trošile za obrambo vsaj dva odstotka BDP.
Še več, ameriški predsednik Trump je v svojem rušenju transatlantske vezi in multilateralizma šel korak dlje. Državam, v katerih je nameščena ameriška vojska, je zažugal, da bodo morale plačevati stroške in bonus za njihovo nastanitev. Po teh predlogih naj bi predvsem Nemčija in Japonska ter druge države, ki gostijo ameriško vojsko, plačevale vse stroške za vojake ZDA, nastanjene na svojem ozemlju. Poleg tega pa še dodatnih 50 odstotkov za privilegij, da imajo pri sebi doma ameriško vojsko.
Lorda Robertsona smo zato nekoliko provokativno vprašali, kdo je večja grožnja za varnost držav članic in obstoj zveze Nato, raison d'etre zavezništva Rusija ali ameriški predsednik Trump. Z nasmeškom se je izognil odgovoru: "Največja grožnja, s katero se soočamo, smo mi sami," je odvrnil diplomatsko. Če ne bomo plačali zavarovanja za našo skupno hišo, smo pogubljeni. Če ne bomo plačali zavarovalne police za naše države, smo izgubljeni." Bodoče generacije, ki jih bo pomanjkanje obrambnega trošenja prizadelo, ne bodo sprejele opravičila, da ni bilo denarja zaradi gospodarske krize ali podobnega, meni nekdanji generalni sekretar Nata.

V Natovih ekspedicijah sodelovalo že deset tisoč slovenskih vojakov

Dvojnost, bipolarnost slovenskega članstva v zavezništvu se kaže na drugi strani v slovenski prizadevnosti, da sodeluje v misijah in operacijah zavezništva, ki je bilo zasnovano kot instrument kolektivne obrambe, daleč onkraj svojih meja. Slovenija namreč sodi v sam vrh po številu vojakov na prebivalca, ki jih pošlje na misije v tujino. Za ta prispevek Slovenijo pohvalijo tudi zavezniški politiki, preden preidejo na temo nezadostnega trošenja za obrambo. Slovenska politika se rada pohvali, da je v 20 letih v operacijah in misijah zavezništva sodelovalo več kot deset tisoč pripadnikov Slovenske vojske. To je številka, ki je precej višja od trenutnega števila slovenskih vojakov, ki trenutno znaša 6600 poklicnih vojakov. Kritiki in nasprotniki slovenskega članstva v Natu trdijo, da se je Slovenska vojska preobrazila v ekspedicijsko. Ekspedicijsko naravo pa potrjuje tudi začasno zaustavljen nakup osemkolesnikov.