50 let od festivala vseh festivalov: Ljubezen, mir, glasba in konec hipi kulture

Saša Britovšek Saša Britovšek
17.08.2019 04:59

Kako je nastal in kakšna je zapuščina Woodstocka, največjega dogodka popularne glasbe?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

Konec letošnjega julija, le dobra dva tedna preden bi se naj zgodila težko pričakovana ponovitev festivala vseh festivalov, je postalo javno in jasno: Woodstock 50 je odpovedan!
Odpoved so sicer mnogi napovedali že prej, a peščica osrednjih organizatorjev je do zadnjega upala na pozitiven razplet. Sprva je bil Woodstockov abraham napovedan kar na dveh prizoriščih. En v vasi Watkins Glen v zvezni državi New York, drugi pa streljaj od izvornega prizorišča na farmi v naselju Bathel, kar je približno sto kilometrov od vasi po kateri je zgodovinski spektakel dobil ime. Ko so se odločili, da bo koncertni dogodek med 16. in 18. avgustom v Watkins Glenu, se je zataknilo pri financiranju, saj ga je glavni investitor Amplifi Live odpovedal, s tem pa umaknil tudi 18 milijonov dolarjev sredstev. Organizatorja to še ni ustavilo in s tožbo so dosegli, da lahko priprave nadaljujejo, za novo lokacijo pa razglasili koncertno prizorišče Merriweather Post Pavilion v Columbiji v ameriški zvezni državi Maryland. Ta sprememba pa je privedla do številnih odpovedi s seznama nastopajočih in niti odločitev, da bodo vstopnice brezplačne, na festival ni vrgla svetle luči. Težavam več ni bilo videti konca in 31. julija je soorganizator in eden od organizatorjev izvirnega festivala Michael Lang sporočil javnosti: "Žalosti nas, da zaradi niza nepredvidenih težav ne moremo organizirati festivala, kakršnega smo si zamislili.“ Konec sanj o tridnevnem Woodstocku 50, sodobnem nasledniku tistega, ki je pred 50 leti združil skoraj pol milijona ljudi, ki so se utaborili na blatnem polju, slavili ljubezen in mir, ter poslušali 32 glasbenih izvajalcev, kot so Jimi Hendrix, Janis Joplin, Joe Cocker, Santana, Grateful Dead, Joan Baez in The Who. Woodstock 1969 ni bil le poletni festival glasbe in omamljenih mirovnikov, bil je eden največjih mejnikov in pečatov glasbene industrije, hkrati pa postal tudi družbeno-politična prelomnica 20. stoletja.

Poletje ljubezni in posebno stanje države New York

O tem, v kakšnem obdobju popularne glasbe se je takrat zgodil Woodstock in kaj je pustil za seboj, smo se pogovarjali z dr. Petrom Stankovićem iz katedre za kulturologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

Zelena luč za glasbene založbe - konec hipi gibanja

Kot rečeno, so bili na seznamu nastopajočih tudi Jimi Hendrix, Janis Joplin, Joe Cocker, Santana, Grateful Dead, Joan Baez, The Who … Kako popularni so bili ti izvajalci takrat, ali jih je Woodstock šele naredil?
"Nekje vmes," odgovarja Stanković. "Nekaj skupin je bilo že uveljavljenih "west coast" rokerjev. The Who in Hendrix so bili popularni že v Angliji. Sicer pa so v večini nastopili glasbeniki, ki so veljali za robne in so se šele takrat začeli uveljavljati. Prišli so iz bluza, folka in zvrsti, ki so imele ta nek psihadeličen moment. Večina radijskih postaj jih ni vrtela, saj je bila takšna glasba kontrakulturna, izzivalna, marginalna. Glasbene založbe je niso smatrale dobičkonosne." Vse do fenomena Woodstock, ki je s svojo epohalno velikostjo pritegnil njihovo pozornost in pokazal, kaj mladi želijo poslušati.
"Nihče ni pričakoval, da pol milijona mladih ljudi želi poslušati takšno glasbo. Zato so po festivalu ameriške založbe hitele z izvajalci podpisovati pogodbe. Paradoksalno – subkultura je postala velik biznis. Ravno to, kar v osnovi ni želela biti. V praksi je to pomenilo, da po Woodstocku hipijevsko gibanje začne izzvenevati, zaradi razočaranja nad komercializacijo."

Arhiv Večera

Obujanje spominov na obletnicah 

Legendarni voditelj in glasbeni urednik Dragan Bulič, ki je v začetku sedemdesetih delal na Radiu Študent in kasneje na Valu 202 vodil oddajo Še v torek obujamo spomine, pravi, da se je o Woodstocku začelo več govoriti šele kako leto kasneje. "Seveda so bili to drugi časi... Informacije so k nam prihajale s poštenim časovnim zamikom. Ko sem 1970. začel delati na Radiu Študent, se je začelo govoriti o festivalu in samem dogodku. Bolj obsežno pa potem, v času obletnic Woodstocka. Na RŠ smo takrat dobivali ameriško glasbo iz njihovega veleposlaništva, a to so bile aktualne uspešnice z vrha ameriških lestvic prodaje plošč." Kdaj točno je prvič videl posnetke slavnega dokumentarnega filma, se ne spomni, a izjemno ga je navdušil lani, ko so ga predvajali na velikem platnu na Kongresnem trgu v Ljubljani. "Tja sem se podal, ko sem izvedel, da ima film na novo izboljšan zvok, česar se je lotil legendarni Eddie Kramer, ki je nekoč delal s Hendrixom in Santano. Res se je izplačalo, fantastično je obdelal skladbe in atmosfera velikega platna je skoraj dajala občutek, da si tam. Ob 20. obletnici pa sva s kolegom Markom Prpičem pripravila radijski gala večer - Val 202 in Radio glas Ljubljane smo avgusta 1989 istočasno predvajali uspešnice iz teh znamenitih plošč.​
​Vesel sem, da sem kasneje, ko sem začel na veliko obiskovati koncerte, v živo srečal kar nekaj izvajalcev Woodstocka in se fotografiral z njimi. Med temi so recimo Joan Baez, ki je pred petimi leti nastopila v Ljubljani, pevec Country Joe McDonald, bend Ten years after, Johnnyja Winterja sem srečal v Italiji, dva člana zasedbe Mountin in druge." 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta