Srečko Klapš
Dva mejnika v slovenski avtomobilski industriji sta zaznamovala zadnje dni, najprej so v novomeškem Revozu s proizvodnih trakov odpeljali prvi avtomobili Clio pete generacije, to sredo pa je Magna Steyr še uradno odprla svojo prvo tovarno v Sloveniji oziroma lakirnico v občini Hoče - Slivnica. Naložba Revoza je znašala 90 milijonov evrov, Magne pa dobrih 146 milijonov oziroma skupaj 236 milijonov evrov. Za zdaj sta odprli tudi 470 delovnih mest. Obe naložbi je z vzpodbudami za tuje strateške investicije podprla država, ki je Revozu namenila šest milijonov evrov, Magni pa 18 in pol. Ob tem je pomembno tudi to, da oba svetovna avtomobilska proizvajalca, Revoz je doslej izdelal že 4,4 milijona avtomobilov, Magna pa več kot tri milijone in pol, v Slovenijo prinašata najsodobnejše tehnologije in znanja.
Letna zmogljivost Revoza 220.000 vozil
Novomeški Revoz lahko letno izdela 220.000 vozil, ob cliu 5 pa lahko proizvajajo twinga in električne smarte forfour. Načrtujejo, da bo dve petini proizvodnje obsegala izdelava twinga, v 40 odstotkih clia 5 in eno petino smarta. Letno lahko izdelajo do 80.000 cliov 5, na dan pa 600. V Novem mestu naj bi prihodnje leto izdelovali tudi manjšo serijo hibridnega clia 5. Clio 4 pa bodo prenehali izdelovati konec julija.
Bolje pripravljeni na krizo in še bolj odvisni od izvoza
Toda slovenska avtomobilska industrija je veliko več kot Revoz in Magna, saj je po besedah Bojana Ivanca, glavnega ekonomista Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), na to industrijo neposredno vezanih sto srednje velikih in velikih podjetij. Če upoštevamo še njihove dobavitelje, pridemo do okoli petsto podjetij, ki skupaj zaposlujejo 40 tisoč ljudi. Večina podjetij, z izjemo Revoza ter proizvajalcev prikolic in avtodomov, je vezana na proizvodnjo komponent za avtomobilsko industrijo, kot so mehanski, električni, plastični deli, in gumarstvo. Po podatkih Analitike GZS podjetja iz avtomobilsko-dobaviteljske verige ustvarijo okoli osem milijard evrov prodaje letno, izvozijo pa 82 odstotkov proizvodnje, med njimi Revoz kar 99 odstotkov. Slovenska proizvodnja vozil in avtomobilskih delov pomeni petino našega celotnega izvoza in okoli 15 odstotkov slovenskega BDP. Ivanc opozarja na to, da se izdelki naše avtomobilske industrije umeščajo v sredino verige vrednosti, kar onemogoča hitrejšo rast dodane vrednosti. Slabost slovenskega izvoza avtomobilskih delov in vozil pa je osredotočenost na trge EU, katerih pomen in obseg sta z leti le še zrasla. Razloge za to vidi tudi v tem, da naše v povprečju manjše družbe ne morejo konkurirati denimo britanskim multinacionalkam na Kitajskem ali v Indiji. Kljub temu Ivanc ugotavlja, da nam je navezanost na avtomobilsko verigo v zadnjih letih zelo koristila, a so se s tem povečala tudi tveganja. Strukturni premiki, ki se obetajo v tej panogi, pa bodo od slovenskih podjetij terjali povečanje naložb v strojno in programsko opremo, nekatera se bodo morala na trgu tudi na novo repozicionirati.
Revoz in Magna sta doslej izdelala že skoraj osem milijonov vozil
Proizvajalce čakajo nižje marže
Ferdinand Dudenhöffer, direktor nemškega Centra za raziskave v avtomobilski industriji, ugotavlja, da bo prodaja v letih 2019 in 2020 slabša kot lani. “Proizvodne linije letos ne bodo polno zasedene, proizvajalce čakajo nižje marže in posledično manjši prihodki ter ponekod celo izgube,” je povedal Dudenhöffer za Deutsche Wirtschaftsnachrichten in dodal, da lahko srednjeročno pričakujemo nadaljevanje rasti prodaje osebnih vozil. Lani je bilo po njegovih podatkih na svetu prodanih 83,7 milijona avtomobilov, letos naj bi jih prodali 81,9 milijona, medtem ko za leto 2020 napoveduje, da se bo trend povpraševanja po avtomobilih spet obrnil navzgor, na 83,5 milijona prodanih avtomobilov. Za leto 2021 pa napoveduje še večjo prodajo, okoli 86 milijonov avtomobilov.
Impol in TPV v večdesetmilijonske posle za električna vozila
Slovenski dobavitelji svetovni avtomobilski industriji vidijo nove priložnosti v proizvodnji električnih in hibridnih vozil, navsezadnje se ne da električnih pogonskih sklopov montirati v obstoječa vozila z motorji na notranje zgorevanje. Tako je slovenjebistriška Skupina Impol, ki zaposluje več kot 2000 ljudi, nedavno z avtomobilskim koncernom BMW sklenila 40 milijonov evrov vreden posel za izdelovanje aluminijastih profilov za obdobje petih let. Te bo BMW vgrajeval v karoserije električnih modelov avtomobilov SUV, ki prihajajo na trg leta 2021, in priključnih hibridov najvišjega cenovnega razreda. V Impolu pojasnjujejo, da je dodana vrednost pri prodaji teh profilov od dva- do trikrat višja kot pri njihovem povprečnem izdelku. "BMW se je za nas odločil, ker želi imeti zanesljivega dobavitelja, ki proces v celoti obvladuje sam oziroma niti ene faze ne sme oddati poddobavitelju. Drugi pogoj pa je, da smo finančno stabilno podjetje," pravijo v Impolu. Pogodba predvideva tudi vlaganje v nove zmogljivosti, zato bo Impol zgradil novo proizvodno dvorano, kjer bo tekla proizvodnja z visoko stopnjo avtomatizacije in robotizacije, a bodo kljub temu odprli več novih delovnih mest v proizvodnji, logistiki in kakovosti. Proizvodnja bo potekala v treh izmenah oziroma pet dni na teden, tako da je načrtovanih 15 izmen na teden. Impol bo tako edini dobavitelj omenjenih profilov za BMW-jev električni SUV. Na trgu električnih avtomobilov vidijo v Impolu še več možnosti, saj so nedavno od Samsunga dobili naročilo za izdelavo ohišja baterije novega fiata 500.
Družba TPV, ki ustvari okoli 150 milijonov evrov prihodkov letno, pa bo zaradi novih poslov za BMW in Volvo širila svoje zmogljivosti v brežiški občini, v Šentlenartu in na območju Industrijsko-poslovne cone Brezina. Direktor podjetja TPV Marko Gorjup je namreč napovedal posla z družbama BMW in Volvo. BMW jih je v mednarodni konkurenci izbral kot ekskluzivnega dobavitelja za strukturni sklop podvozja v Evropi in na Kitajskem, pri poslu z Volvom pa stopajo na področje električnih vozil. Oba posla skupaj naj bi TPV v prihodnjih letih omogočila skupaj približno 300 dodatnih zaposlitev.
Registracija vozil v letu 2018
Registracija vozil v letu 2018 • Po podatkih iz matičnega registra vozil in listin je bilo v Sloveniji ob koncu leta 2018 registriranih skoraj 1,569.000 cestnih vozil. Osebnih avtomobilov med registriranimi motornimi vozili je bilo 1,143.150 (73 odstotkov) ali za dva odstotka več, kot jih je bilo v letu 2017. • Več kot 146.000 cestnih vozil je bilo v letu 2018 prvič vpisanih v register vozil v Sloveniji, to je za štiri odstotke manj kot v letu 2017. Od tega je bilo skoraj 108.000 osebnih avtomobilov. • Od vseh cestnih vozil, prvič registriranih v letu 2018 v Sloveniji, je bilo več kot 103.000 ali 71 odstotkov novih, torej takih, ki pred tem niso bila registrirana v tujini. • Petdeset odstotkov v letu 2018 registriranih osebnih avtomobilov je vozilo na bencin, 49 odstotkov pa na dizelsko gorivo. Število osebnih avtomobilov na hibridni pogon se je glede na leto 2017 povečalo za 52 odstotkov in je preseglo število 4600. Število električnih osebnih avtomobilov se je povečalo za 68 odstotkov in je preseglo število 1300. • Osebni avtomobili, ki so bili v letu 2018 registrirani v Sloveniji, so bili stari povprečno 10,1 leta.
