Njegova misel, ki je postala bob dneva, razlaga moderni čas, ko trgovski centri prevzemajo vlogo katedral. Ali torej denar dobiva božanski status? Smo začeli gojiti religiozna čustva do trgovskih centrov?
"Denar dejansko oponaša Absolutno. Si hudo bolan? Glej, če imaš 50 tisoč evrov za operacijo v tej in tej švicarski kliniki, boš ozdravel, drugače … Si pokveka in ti kronično primanjkuje samozavesti? Glej, če imaš 70 tisoč evrov za novega porscheja, te bodo vsi spoštovali … A je vaša vas zaradi globeli in hriba odrezana od sveta? Glejte, če si boste iz proračuna izborili 10 milijonov evrov, boste dobili tunel in viadukt in vaših problemov bo za vselej konec … In še bi lahko našteval. Skratka - denar se kaže kot vsemogočen, kar pa je atribut Boga. Zato Jezus denar imenuje Mamon, kar je ime lažnega božanstva. Trgovske centre bi res mogli analizirati kot Mamonova svetišča. Ljudje se v teh svetiščih začnejo obnašati religiozno. Denimo: če je kje v trgovskem centru kakšna fontana, vanjo začnejo metati kovance za srečo. Toda Jezus brž pristavi, da je denar krivični Mamon. Kakor se zdi, da enim rešuje vse probleme, tako druge pahne na dno. Gonja za denarjem ustvarja ogromno žrtev. Tako v naši bližini, ko se brat in sestra grdo spreta zaradi dedovanja denarja, kot na globalni ravni, ko bogatenje enih pomeni siromašenje drugih."
Kam nas to pelje? Izbira? Brez denarja navsezadnje ne gre. Madagaskar denimo, pravi pater Cestnik. Kjer je misijonar v kraju Befotaka ob šoli zgradil igrišče.
"Sedemsto evrov tam pomeni ogromno. Tone Kerin je povedal, da šolo zgradi s 30.000 evri. Kako bi drugače pomagali, če ne bi bilo denarja? Ker brez denarja torej ne gre, se je treba vzgajati za pravilen odnos do njega. Tako antična filozofska tradicija, zlasti stoicizem, kakor tudi velika izročila verstev sveta nam lahko pri tem pomagajo. Če bi bilo v ljudeh manj duhovne praznine, ne bi toliko noreli za Mamonom."
“Ljudje ne poklekajo več v cerkvi, poklekajo pa pred kislimi kumaricami z znižano ceno na spodnji polici trgovine.”