Petra Vidali
Pogovarjanje je bilo del festivala z maistrovskim naslovom Maribor je naš!, na katerem naj bi se "naše mesto predstavilo Ljubljani". Četudi se je marsikomu zdelo, da je to korak nazaj v sicer nikoli preveč napredni zgodbi o dveh mestih, je bilo izrečenih precej potencialnih bobov. No, pravzaprav so bili vsi last Igorja Grdine. Ni jih manjkalo niti, ko smo se pred tem v Cankarjevem letu z njim pogovarjali o njegovem "portretu genija", in ne v poročilih o predstavitvah monografij o admiralu Tegetthoffu ali generalu Maistru, če poskušam samo z Večerovimi članki iz zadnjih let nakazati prostranost interesne sfere doktorja zgodovine in doktorja slavistike, znanstvenega svetnika na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Ob sintagmi "zgodovinar in literarni zgodovinar" je večkrat še ena, "libretist". Velik poznavalec Ipavcev bo februarja doživel premiero še enega opernega dela po svojem libretu, Julije (Prešernove seveda), "opere večne ljubezni".
Moderator debate o Mariboru Tone Partljič si je zamislil, da bi se gostje pogovarjali o naslednjem: ali je Maribor provinca ali ne, kakšen je bil odnos med nemškim in slovenskim Mariborom, kakšen je odnos med Mariborom in Ljubljano in "kaj ima Maribor, česar drugi nimajo".
Igor Grdina je začel s tem, da ne mara poveličevanja narojene meščanskosti. "Vsi ne moremo biti rojeni v mestu, vendar znamo v mestu vseeno funkcionirati." Diskvalificiranja predpreteklega mariborskega župana kot kmetavzarja pozabljajo vsaj to, da je meščanom dal trg, na katerem so potem lahko izvajali vstaje proti njemu, je rekel.
Glede razmerja med nemškim in slovenskim Mariborom je opozoril, da slovensko zavedni meščani nikoli niso zagovarjali enojezičnosti, zlasti ne pri intelektualcih, medtem ko nemški prebivalci mesta niso hoteli deliti z nikomer. Ottokar Kernstock si je mesto raje predstavljal požgano in v ruševinah kot slovensko - in to ni "ravno urbani odnos". Ne misli, da bi morali kar naprej tarnati, da Maribor ni dovolj meščanski, navsezadnje je imel v vsakem obdobju vsaj na enem področju nekaj izstopajočega, od judovske skupnosti do Pandurja. Zdaj naj bi recimo Maribor imel "največje število medijev glede na število prebivalcev na svetu". Bob pa je bil torej odgovor na Partljičevo vprašanje o odnosu med Mariborom in Ljubljano.
“To, da se Ljubljana za nič ne zmeni, je lahko tudi prednost, saj pomeni, da te tudi nihče ne ovira. Maribor je napredoval, kadar se Ljubljana ni zmenila zanj.”
