Tokrat že sedme županske volitve. V vseh teh letih se ni v nobeni občini zgodilo, da bi bil prav vsakič izvoljen nov župan. Se pravi, veliko je povratnikov. So ti izboljšali svoje javne nastope?
"Velja, da se 80 odstotkov ljudi boji javnega nastopanja. Smrti se boji 50 odstotkov ljudi. Če damo to skupaj, lahko rečemo, da bi marsikdo raje umrl, kot javno nastopal. Kar nekaj znanih obrazov je, ki so bili nekoč že župani, poslanci, potem niso bili izvoljeni ali niso kandidirali, danes pa se spet potegujejo za županski tron. Denimo Franc Pukšič na Destrniku, Ivan Vogrin v Lenartu, Marijan Pojbič v Šentilju ... Žal se zelo dobro vidi, da niso prav nič izboljšali svojih nastopov."
Četudi je za njimi veliko kilometrine, proslav, otvoritev, nagovorov ...
"Povabijo župana, da pove nekaj besed na proslavi, in je prepričan, da ga vabijo zato, ker dobro nastopa. In to je njemu dovolj. Rad nastopa tudi Damjan Murko, a ne? In Židan, recimo, strašno rad nastopa. Njegova stranka je bila na zadnjih državnozborskih volitvah ena od velikih poraženk tudi zaradi njegovih slabih javnih nastopov. Kaj se zgodi? Za nagrado postane predsednik državnega zbora, kjer mora javno nastopati. Uporablja množico mašil, zanj je značilen štajerski nedoločnik, ki ga potegne na e: '... to je treba razmisliteeeee', še to moramo narediteeee', namesto razmisliti, narediti. In govori veliko prehitro. Moja mama in njena generacija človeka, ki govori več kot 120 besed na minuto, enostavno ne more razumeti. Preklopila bo na drugi program."
Ko gledamo soočenja županskih kandidatov so za ušesa zelo nadležna mašila. Od tistega "eeeeee", ko razmišljajo z odprtimi usti, do prepogostih "pač", "v bistvu" ...
"Pa 'moram rečti ...', 'bi reko', 'bi povdaro' ... Dostikrat imaš občutek, da so tako pomembni, da sami sebe napovedujejo: 'Jaz bi danes tukaj povedal ...' Hecen je pozdrav Dober večer vsem prisotnim. Ja, komu pa, če ne prisotnim? Zadnje čase se pogosto zgodi, da moderator pozdravi 'Dober večer', kandidat pa doda 'Dober večer še v mojem imenu'. Če si na govorniškem odru, ali je res treba poudariti, da v tvojem imenu? Slišimo tudi pozdrave: 'Lep, prijeten dober večer vam želim.' Raven cukra v krvi poslušalcev takoj podivja. Pričakoval bi, da so se v letih, ko so v javnih funkcijah, česa naučili, da so se kdaj posneli, odpravili najbolj moteča mašila, se naučili strniti misli ... Ampak ne. Zame je to podobno, kot če bi pred štirimi leti nastopili škrbasti, pač smola se je zgodila, ampak ko pride čez štiri leta pred javnost, je še vedno škrbast. Pojbič in Jerovšek na primer sta rada poudarjala, kako dolgo sta že poslanca. Bolje, da bi bila tiho, ker svojega javnega nastopanja v vseh teh letih nista izboljšala niti za kanec."
Obstaja več vrst rokovanja, ena skrajnost je lomilec kosti, druga crknjena riba ali pasja taca
Ženski se ne zgodi, da bi na poslovnem kosilu oblizovala nož, kot to delajo številni stari in novi poslanci in župani