Brez gotovine: Koronavirus spreminja tudi plačilne navade

Gregor Grosman Gregor Grosman
18.04.2020 03:43

Že več kot pol stoletja futurologi napovedujejo, da bomo zaradi razvoja tehnologije prenehali uporabljati gotovino. Prišle so kreditne kartice, brezstično plačevanje, kriptovalute, a bankovce in kovance še imamo zmeraj v denarnicah, po žepih, raztresene v ženskih torbicah.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Sedaj nas je doletel novi koronavirus, zaradi katerega se redkeje družimo, saj z omejevanjem socialnih kontaktov upočasnjujemo število okužb. Res pa redkeje uporabljamo gotovino, manj obiskujemo bankomate (v Veliki Britaniji so denimo po sprejetju ukrepov prepovedi gibanja zaznali kar 50-odstotni upad dvigov gotovine pri bančnih avtomatih), vseeno pa še naprej trošimo, zapravljamo, kupujemo življenjske potrebščine.
Ker bi se lahko tudi z denarjem prenašali virusi, nas vlada in trgovci pozivajo, naj pogosteje uporabimo plačilne kartice. Bankovci in kovanci pač izmenjajo veliko rok, kartice pa nam pri plačilu največkrat sploh ni treba dati iz rok. Niti v fizičnih trgovinah, kaj šele pri udobnem nakupovanju iz naslonjača v spletnih trgovinah s pomočjo mobilnega telefona, tabličnega računalnika ali prenosnika. Banke se na različne načine trudijo spodbujati uporabo plačilnih in kreditnih kartic. NKBM na primer trenutno oglašuje razdelitev spletnih plačil na do dvanajst obrokov s plačilno kartico Mastercard do 10. maja. Nakupovanje v spletnih trgovinah je zdaj edina možnost do številnih izdelkov, ki jih sicer ne moremo kupiti. Spletna trgovina Mimovrste, ki jo po lastnih navedbah mesečno obišče vsak drugi Slovenec in vsak mesec odpremi več kot 70.000 naročil, je v času epidemije trgovcem, ki so bili zaradi ukrepov za zamejitev koronavirusa primorani zapreti vrata svojih trgovin, ponudila možnost, da se pridružijo prodaji svojih artiklov na njihovi spletni tržnici. Predvsem navezanost mlajših generacij na gotovino je precej manjša kot pri starejših, ki jim držati denar v rokah pomeni tudi varnost. Število elektronskih plačil pa je iz dneva v dan večje, kar je eden izmed razlogov, da so gotovini šteti dnevi.
Kako pa je gotovina povezana s korupcijo? Sledenje gotovini je težavno, je tudi enostavno prenosljiva. Spomnimo se, da je Evropska centralna banka z ukinitvijo bankovca za 500 evrov želela otežiti življenje kriminalcev. Od 27. aprila 2019 z njimi ne zalaga več bank po Evropi. Zaradi pranja denarja, korupcije in utaje davkov, denimo, spolzi državam skozi prste letno tudi 3000 milijard evrov; takšne so ocene izpred nekaj let. Omejitve pri poslovanju z gotovino (za prodajo blaga in opravljanje storitev) določa tudi zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Plačilo blaga ali storitve, ki bi presegalo 5000 evrov, v gotovini ni več mogoče, ampak mora potekati prek računa. Banke so v minulih tednih opozarjale na možnosti brezgotovinskih plačil in poslovanja prek spleta. Mnogim starejšim so položnice iz prejšnjega ali tega meseca v spletni banki plačali njihovi otroci.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta