Bruselj zahteva natančnejši in realnejši načrt za krizno okrevanje

Julijska odločitev voditeljev članic EU o vzpostavitvi evropskega načrta za okrevanje Next Generation je bila za države članice in Evropsko komisijo začetek zahtevne poti za pripravo načrtov za uporabo denarja. Na voljo je 750 milijard evrov, glavni del načrta je sklad za okrevanje (RRF), v katerem je predvidenih za projekte in reforme v državah članicah 672,5 milijarde evrov. Vlade držav članic bodo do tega denarja lahko prišle prek nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki jih bodo morale uskladiti z Evropsko komisijo, na predlog komisije pa jih bo potrjeval Svet EU, ki med evropskimi institucijami predstavlja države članice. Slovenija ima v 750-milijardnem načrtu na voljo 5,7 milijarde evrov, od tega 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil.

Rok za predložitev nacionalnih načrtov Evropski komisiji je 30. april 2021. Rok za predložitev osnutkov nacionalnih načrtov je začel teči s 15. oktobrom. Slovenska vlada je s pripravo zelo pohitela, saj je osnutek slovenskega nacionalnega načrta sprejela in poslala v Bruselj že pred tem rokom.

Za njegovo pripravo je julija imenovala dve delovni skupini. Strateško vodi predsednik vlade Janez Janša, člani ekipe so ministri in davčni strokovnjak Ivan Simič. Operativna skupina deluje na ravni strokovnjakov, državnih sekretarjev. Priprava načrta je skrb službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Minister za razvoj, strateške projekte in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač je avgusta po posvetu med vlado in župani pojasnil, da se je vlada priprave osnutka nacionalnega načrta lotila brez evropske uredbe, ker se mudi. Ob tem je izrazil upanje, da bodo tudi na evropski ravni pohiteli.

V smernicah je določeno, kateri podatki morajo biti v nacionalnih načrtih

Evropska komisija je smernice za pripravo nacionalnih načrtov in standardno predlogo zanje objavila septembra. V smernicah je določeno, da je treba v povzetku navesti glavno vsebino načrta, kar Evropskemu parlamentu, drugim državam članicam, Evropski komisiji in širši javnosti omogoča pregled nad predvidenimi cilji načrta za okrevanje in odpornost. V smernicah je tudi podrobno pojasnjeno, katere podatke morajo države članice zagotoviti ob predložitvi načrta, za kar lahko uporabijo predlogo, ki je predlagana v smernicah, pojasnjujejo v Bruslju.

Od držav članic pričakujejo, da bodo v svoje nacionalne načrte za okrevanje in odpornost vključile naložbe in reforme na sedmih vodilnih področjih. V okviru vodilnega področja, ki so ga poimenovali "zagnati", pričakujejo prednostno obravnavo čistih tehnologij, ki bodo kos izzivom prihodnosti, ter pospešitev razvoja in uporabe obnovljivih virov energije. Z določitvijo vodilnega področja "prenoviti" je Evropska komisija državam članicam sporočila, da od njih pričakuje vlaganja v izboljšanje energijske učinkovitosti javnih in zasebnih stavb.

Naložbe za spodbujanje čistih tehnologij za pospešitev uporabe trajnostnih, dostopnih in pametnih prometnih sistemov ter polnilnih in oskrbovalnih mest, pa tudi razširitev javnega prevoza so opredeljene v vodilnem področju "napolniti". V okviru vodilnega področja "povezati" Evropska komisija od držav članic pričakuje naložbe za hitro uvedbo hitrih širokopasovnih storitev v vseh regijah in gospodinjstvih, vključno z optičnimi omrežji in omrežji 5G. Digitalizacijo javne uprave in storitev, vključno s pravosodnimi in zdravstvenimi sistemi, je uvrstila v vodilno področje "modernizirati".

Naložbe v povečanje evropskih zmogljivosti industrijskih podatkovnih oblakov ter razvoj najmočnejših, najsodobnejših in trajnostnih procesorjev v Bruslju predlagajo v okviru vodilnega področja "povečati". "Preusposabljati in izpopolnjevati" je vodilno področje za prilagoditev izobraževalnih sistemov v podporo digitalnim znanjem in spretnostim ter izobraževanju in poklicnemu usposabljanju za vse starosti.

"Države članice potrebujejo jasne smernice, da bo zagotovljeno, da se sredstva mehanizma v vrednosti 672 milijard evrov vložijo v takojšnje okrevanje evropskega gospodarstva ter dolgoročno trajnostno in vključujočo rast," je ob objavi smernic sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

V Bruslju pojasnjujejo, da se bodo pri ocenjevanju predlogov nacionalnih načrtov, ki jih bodo dobili od držav članic, osredotočili na to, ali vlaganja in reforme, ki jih predlagajo, naslavljajo nacionalna priporočila na podlagi letne strategije za trajnostno rast, vključujejo ukrepe, ki bodo učinkovito pripomogli k zelenem in digitalnem prehodu, pa tudi k okrepitvi gospodarske rasti, odpiranju delovnih mest in krepitvi gospodarske in družbene odpornosti posameznih držav članic.

Evropska komisija zahteva jasne, preverljive in realistične cilje

Cilji in roki za izvedbo reform in projektov, ki jih bodo države članice vključile v svoje nacionalne načrte, bodo po razlagi Evropske komisije morali biti jasni, realistični, natančno opredeljeni, preverljivi in usklajeni z javnimi politikami. Če država članica mejnikov in ciljev ne bo zadovoljivo izpolnila, bo komisija začasno prekinila izplačilo celotnega finančnega prispevka tej državi članici ali njegovega dela. Ocenjeni stroški pa morajo biti skladni s pričakovanim učinkom reform in naložb. Reforme in naložbeni projekti bodo morali biti izvedeni do leta 2026.

Sredstva bodo na voljo že v prvi polovici prihodnjega leta. Voditelji držav članic so namreč julija sklenili, da bi bilo treba vsaki državi članici izplačati predhodno financiranje v višini 10 odstotkov finančnega prispevka. Po razlagi Evropske komisije bi to plačilo bi bilo mogoče izvesti ob odobritvi načrta, kar pomeni, da bi jih bilo mogoče začeti izplačevati že v prvi polovici leta 2021.

Osnutek slovenskega nacionalnega načrta, ki ga je vlada poslala v Bruselj, sodeč po oceni Evropske komisije, ki je zaokrožil v javnosti, zahtev iz septembra objavljenih smernic ne izpolnjuje. Evropska komisija vlado opozarja, da osnutek tudi ni pripravljen v skladu standardno predlogo, ki jo je objavila septembra skupaj s smernicami. Bolj boleče je opozorilo, da skupni znesek sredstev, ki jih je vlada predvidela v osnutku, presega znesek, do katerega je Slovenija vključno s posojili upravičena. Iz osnutka evropskim uradnikom tudi ni uspelo razbrati, katere vire in metodologijo so v Ljubljani uporabili za izračun stroškov za predlagane projekte.

Ob objavi smernic je Evropska komisija zelo jasno navedla, da od držav članic pričakuje, da bodo v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost vključile reševanje izzivov ekonomske politike, ki jih je določila v priporočilih iz zadnjih let, zlasti iz ciklov 2019 in 2020. Za Slovenijo to pomeni, da zelene luči za njen nacionalni načrt ne bo, dokler v Bruslju ne bodo zadovoljni s konkretnimi koraki za izvedbo reform, ki jih že več let zahtevajo na področju pokojnin za zagotovitev dolgotrajne vzdržnosti pokojninskega sistema, in trga dela s ciljem zmanjšati zgodnje upokojevanje. Nasploh za bruseljsko zeleno luč za nacionalni načrt ne bo dovolj našteti ciljev in ukrepov, ampak bo za vsakega treba navesti tudi konkretne korake za izvedbo. Iz pripomb Evropske komisije jasno izhaja tudi, da bo vztrajala pri povezavi vlaganj z reformami.

Za sezname želja ne bo zelene luči

Prav tako ne namerava potrditi nacionalnega načrta s projekti, ki so zgolj seznam želja. V njem pričakuje le projekte, ki so zreli za izvedbo, oziroma projekte, za katere bodo natančno navedeni koraki, da bodo postali zreli za izvedbo. Uradniki na Evropski komisiji opažajo, da je vlada v osnutku predvidela zelo veliko število projektov, zato jih tudi zanima, ali ima za to na voljo dovolj administrativnih zmogljivosti. Vlada je že poleti na seznam pomembnih investicij, ki naj bi pospešile izhod iz krize po epidemiji, uvrstila 187 projektov na področjih od zdravstva, prek energetike do prometa v okvirni skupni vrednosti 7,7 milijarde evrov. Takrat je tudi napovedala, da bo ta seznam dopolnjevala.

Z Evropske komisije so ji še sporočili, da ne bo dovolj, če bo v nacionalnem načrtu naštela le splošne cilje, kot je rast produktivnosti, ampak bo treba predvideti cilje, ki so merljivi in realno uresničljivi v času, ko je treba denar porabiti. V popravljeni različici načrta bo morala tudi natančneje opisati vodenje in sisteme za nadzor izvajanja projektov vključno z mehanizmi za preprečevanje goljufij in korupcije, pa tudi konflikta interesov. Natančneje bo morala opredeliti, kako bo zbrala podatke o končnih prejemnikih evropskih sredstev za projekte, kako bo zagotovila sinergije med sredstvi iz sklada za okrevanje s sredstvi iz drugih evropskih skladov ter preprečila dvojno financiranje. Evropska komisija nadalje opozarja, da veliko pomoči, ki jo vlada predvideva za gospodarstvo, izpolnjuje pogoje za državno pomoč, ki jo je treba priglasiti. To pomeni, da se bo vlada morala odločiti, ali bo ohranila predlagane ukrepe in jih priglasila Evropski komisiji ali pa jih bo spremenila tako, da ne bodo v skladu z evropskimi pravili obravnavani kot državna pomoč.

Podrobnejšo pojasnilo v popravljeni različici načrta od vlade v Ljubljani pričakujejo tudi, kako bodo predlagani ukrepi prispevali k zelenemu in digitalnemu prehodu, kako bo zagotovila, da bo 37 odstotkov sredstev porabljenih za zeleni prehod in 20 odstotkov za digitalizacijo.

V Bruslju se veselijo nadaljnjega dialoga s slovenskimi oblastmi

"Vzeli smo na znanje sporočilo slovenskih oblasti glede načrta za okrevanje in odpornost. Za zdaj je še prezgodaj za celovito oceno slovenskega osnutka načrta za okrevanje in odpornost," so po poročanju STA v komisiji odgovorili na vprašanje, ali je komisija že podala neformalno ali formalno oceno slovenskega osnutka oziroma ali lahko potrdijo, da je ta ocena negativna.

Ob tem so v komisiji zapisali, da se veselijo nadaljnjega dialoga s slovenskimi oblastmi o zasnovi in vsebini načrta za okrevanje in odpornost pred njegovo končno predložitvijo, da bi s tem zagotovili, da Slovenija čim bolje izkoristi sredstva EU v podporo okrevanju, v skladu s prioritetami EU.

Slovenija je enako kot Italija oblikovala poseben razvojni steber turizem in kultura, izhaja iz osnutka načrta, ki je interni dokument, vendar je kljub temu zaokrožil v javnosti. V njem tudi piše, da so ministrstva posredovala projekte v skupni vrednosti 10 milijard evrov nepovratnih sredstev. Iz teh predlogov so določili prioritete v višini 2 milijard evrov, izkazan pa je bil tudi interes za financiranje projektov s posojili v višini 2,9 milijarde evrov.

Klemen Grošelj, evropski poslanec politične skupine liberalcev (RENEW), je v spletni razpravi Gospodarsko okrevanje Evrope po pandemiji, ki jo je septembra gostila pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, dejal, da se boji, da bo večina sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost zaradi kratkega roka za črpanje porabljena za velike infrastrukturne projekte, ob tem pa imamo recimo velik zaostanek pri razvoju lokalnega elektrodistribucijskega omrežja, ki bo za elektrifikacijo prometa strateškega pomena. Zdaj pa se dogaja, da v celi vasi utripajo luči, ko dva prebivalca na omrežje za polnjenje priklopita svoja električna avtomobila. "Slovenija bo morala narediti strateški tehnološki preboj. Jedrne članice EU za ta preboj uporabljajo evropska sredstva in tako bi morala ravnati tudi Slovenija. Infrastruktura je pomembna, ne sme pa to biti pretežni del projektov," je dejal Grošelj.

Ljudmila Novak, evropska poslanka Evropske ljudske stranke (EPP), je poudarila, da je dobra prometna infrastruktura zelo pomembna, ker omogoča, da se celotna Slovenija lahko dobro razvija. Evropska sredstva bi po njenem mnenju morali nameniti za projekte, ki bi jih težko financirali sami. "Denarja je res veliko. Če ga bomo znali vložiti v pametne projekte, bo tudi koristen," je dejala.

Pomembno je, da Evropska komisija prisluhne različnim potrebam držav članic, ki same najbolje vedo, kateri ukrepi bodo v posamezni državi najbolj učinkovito pripomogli v procesu okrevanja in zagotavljanja odpornosti, pa vlada navaja v zaključku osnutka načrta, ki je zaokrožil v javnosti.