Čas je za optimizem in samozavest

Pomurje je danes regija z velikim gospodarskim potencialom," skoraj sto let po združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom meni Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice (PGZ), v kateri podrobno spremljajo podatke o gospodarskem dogajanju v širši pomurski regiji, ki poleg Prekmurja zajema še občine na desnem bregu Mure. "Leži tik ob petem evropskem transportnem koridorju, ki pomeni eno najpomembnejših transportnih poti v Evropi. Sodobna cestna in železniška povezava regijo povezujeta s srednjeevropskimi gospodarskimi in logističnimi središči. Dobre prometne poti in urejene industrijske cone ponujajo še priložnost za nadaljnje širjenje in nova vlaganja v pomursko gospodarstvo," pravi Grah, ki vidi velik razvojni potencial tudi v športnem letališču v Rakičanu pri Murski Soboti, ki je po njegovih besedah primerno tako za poslovne namene kot za razvoj turizma.

Dobri trendi tudi na trgu dela

Tudi na trgu dela v Pomurju, ki je bilo dolgo znano kot regija, katere stopnja brezposelnosti je v negativnem smislu drastično odstopala od drugih slovenskih regij, beležijo ugodna gibanja. "Konec leta je bilo na zavodu prijavljenih 6356 brezposelnih, kar je enajst odstotkov manj v primerjavi z lani. Prav tako je to najmanjše število v zadnjih desetih letih," izpostavlja direktorica murskosoboške območne službe zavoda za zaposlovanje Stanislava Perčič. Po podatkih iz lanskega novembra je Pomurje z 12,5-odstotno brezposelnostjo še vedno regija z najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti v Sloveniji, a se zaostanek za drugimi regijami zmanjšuje.

Veliko doktorjev znanosti, a brez univerze

Čeprav se v Pomurju bolj ali manj uspešno že izvajajo posamični visokošolski programi, pa je regija še vedno brez univerze. To po mnenju predsednika Pomurske akademsko-znanstvene unije (PAZU), ki združuje okoli 150 pomurskih doktorjev znanosti, in dekana mariborske Fakultete za naravoslovje in matematiko (FNM) Mitje Slavinca prav gotovo ni ugodno vplivalo na razvoj regije. "Želel bi še več visokošolskih programov v Pomurju tako zaradi študentov kot tudi zaradi strokovnjakov, ki bi lahko s tem doma dobili službo in izvajali razvojno-raziskovalno delo, s katerim bi pomagali lokalnemu okolju." Pri tem se poraja vprašanje, ali ne bi bila morebitna pomurska univerza zaradi objektivnih omejitev bolj podobna univerzam, ki so v preteklih desetletjih kot gobe po dežju rasle v manjših krajih po Balkanu, njihove diplome pa zaradi slabega izobraževanja na trgu nimajo večje vrednosti. "To je prav gotovo ena od nevarnosti. Tudi sicer zahtevnost izobraževalnih programov na terciarni ravni pada, saj je študentov več. Večje univerze se temu lažje zoperstavijo. Zato bi bili za regijo zanimivi izobraževalni programi, ki bi bili širše prepoznavni, saj če bi delali programe samo za Pomurce, bi se prej ali slej pokazalo, da je ta bazen premajhen."

Globalizacija, koncentracija in centralizacija proti kmetijstvu

"Prekmurski kmetje danes nastopajo na 500-milijonskem trgu in pogoji pridelave na Madžarskem so recimo povsem drugačni kot pri nas," delovanje kmetovalcev v času globalizacije opiše direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Murska Sobota Franc Režonja. Majhna površina kmetijskih gospodarstev v regiji je ena največjih ovir za konkurenčen nastop na trgu. Zato na KGZ kmete spodbujajo v specializacijo kmetijskih gospodarstev in iskanje sinergije s tistimi, ki to že delajo, da bi lahko dosegli nižje stroške pridelave in višje cene na trgu. Konkretno gre za razvoj dopolnilnih dejavnosti, od predelave mleka, mesa in poljščin naprej. "To so specifike, ki izhajajo iz našega okolja in ki jih moramo prodajati. Skupaj s hrvaškimi partnerji smo pred kratkim izvajali projekt, v katerega je bilo vključeno narodnostno mešano območje v Prekmurju. Ugotovili smo, da imamo ogromno kulinaričnih zgodb, za katere bi morali najti skupni imenovalec, s tem bi povečali turistično privlačnost regije, hkrati bi prišli do potrošnikov, ki so za tovrstne izdelke pripravljeni plačati več, kot zanje kmetje dobijo s prodajo v velikih trgovskih sistemih.