Čas za gostijo

03.07.2021 07:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Bojan Tomažič

Evropska komisija je slovenski nacionalni načrt za okrevanje in odpornost odobrila z odlično oceno. To je presenečenje, saj je še spomladi neuradno sporočala, da tisto, kar so spisali na vladi in ji poslali v potrditev, niti za cvek ni. Nikomur od evropskih funkcionarjev in uradnikov se ni zdelo vredno, da bi državljanom pojasnil, kaj je povzročilo ta nenadni obrat. Zdaj je pomembno le, da je vse krasno in bo do konca poletja že pritekel prvi denar. To ni povezano s tem, da odobritev načrta sovpada s prevzemom predsedovanja Svetu EU. Tudi brez tega bi slovenski načrt dobil oceno odlično.

Ob takšnem ravnanju se ni mogoče znebiti vtisa, da je glavni namen teh načrtov porabiti denar, ki ga je na finančnih trgih na pretek, saj ga centralne banke, med katerimi je tudi Evropska centralna banka (ECB), tiskajo kot toaletni papir. Kazino, ki se uradno imenuje finančni trgi, lahko igra naprej in bogatim zagotavlja dodatne dobičke le, če ta denar lahko nekomu posodijo. Ker so se države, vključno z najbolj bogatimi (Nemčija) in največjimi zagovornicami javnofinančne discipline (Avstrija), za financiranje protikoronskih ukrepov že prezadolžile, je treba pač poskrbeti za dodatno delo tiskarn denarja z zadolževanjem prek Evropske komisije.

Ves denar, ki je na voljo v evropskem skladu za okrevanje in odpornost, bo namreč sposojen denar. Evropska komisija je zadolževanje že omogočila. Kajpak "pod izjemno ugodnimi pogoji in ob izjemno velikem zanimanju investitorjev za obveznice, s katerimi se zadolžuje". Ob tem nihče ne omenja, da bo ta denar treba vrniti in kdo ga bo vračal. Drugotnega pomena je tudi, kaj bo s tem denarjem dejansko narejeno in kaj bo to prineslo državljanom. Kakor ugotavlja profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Maks Tajnikar, je slovenski program "spisek všečnih projektov, a iz tega spiska ni mogoče razbrati strategij na področju zdravstva, šolstva, dolgotrajne oskrbe, pokojnin, raziskav in tako dalje".

Na področju zdravstva je po njegovih besedah recimo predvidena gradnja več novih objektov brez ocen o pojavnosti bolezni v prihodnjih 15 letih, prav tako ni podatka, koliko denarja bo potrebnega za obratovanje teh objektov, ko bodo dograjeni. Nasploh pa so evropske iztočnice za pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje napisane tako, da je mogoče različno razumeti, kaj pomenijo nosilne besede, kot so obnova, odpornost, zeleno, digitalno. V takih razmerah je po Tajnikarjevih besedah lahko za nekega bruseljskega birokrata in celo za predsednico Evropske komisije vsak deželni program dober ali izjemno slab.

Evropska komisija zahteva, da nacionalni načrti za okrevanje poleg naložb vsebujejo tudi reforme. Za Slovenijo evropski funkcionarji in uradniki izpostavljajo pokojninsko reformo in reformo trga dela. Njihovo bistvo je zaostritev pogojev za upokojevanje in uvedba novih oblik zaposlitev s širjenjem možnosti za odpuščanje. V zdravstvo pa želijo uvesti čim več telemedicine in s tem vse manj osebnih stikov med zdravnikom in bolnikom, ker da so ti predragi in zmanjšujejo učinkovitost zdravstvenega sistema.

Ni težko ugotoviti, da tudi v ospredju reform, pri katerih vztrajajo bruseljski funkcionarji in uradniki, ni dobrobit človeka, ampak denar. Ker na prvem mestu ni človek, lahko odlično oceno dobi nacionalni načrt države, ki že več let nima razvojne strategije kot temeljnega dokumenta, v katerem bi imela opredeljeno, kaj hoče in kako namerava to doseči. Ker je vodilo denar, bodo nacionalni načrti za okrevanje in odpornost še poglobili prepad med peščico bogatih in vse večjim številom revnih v EU in tudi znotraj držav članic.

Slovenija je trinajsta od 27 članic EU, ki jim je Evropska komisija potrdila nacionalni načrt za okrevanje. Zelo verjetno je, da bodo zelo kmalu potrjeni vsi in vsi bodo odlični. Sicer jih še morajo potrditi države članice v okviru Sveta EU, ki mu zdaj predseduje Slovenija. Ne glede na to, kdo je predsedujoči, si države članice načrtov ne bodo zavračale. Tudi pri nakazovanju denarja razen praznega besedičenja in groženj s prekinitvijo plačil težav ni pričakovati. Na koncu bo vse v skladu z evropskimi pravili vladavine prava in preprečevanja goljufij in korupcije, ki so napisana tako, da jih je mogoče na različne načine prikrojevati razmeram, se na različne načine izogibati odgovornosti. Zdaj je čas za gostijo. Vračilo vsega sposojenega je predvideno šele v letu 2058.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.