Cigarete ne ugasnejo, naraščajo nekemične zasvojenosti

Številke nas uvrščajo nad mednarodno povprečje, ob mesecu preprečevanja zasvojenosti opozarjajo avtorice publikacije Helena Koprivnikar, Andreja Drev, dr. Maja Roškar, mag. Tina Zupanič in dr. Helena Jeriček Klanšček. Vsak sedmi petnajstletnik pri nas poroča o pogosti oziroma bolj tvegani uporabi dveh ali vseh treh psihoaktivnih snovi, 40 odstotkov mladih pa bolj pogosto uporablja vsaj eno. Ko strokovnjaki govorijo o pogosti oziroma tvegani uporabi, imajo v mislih tedensko ali pogostejše kajenje, vsaj tedensko ali pogostejše pitje alkoholnih pijač in/ali opitost vsaj dvakrat v življenju ter uporabo konoplje vsaj tri dni v zadnjem letu.
Izmed tobaka, alkohola in konoplje so mladi najpogosteje posegli po alkoholu, najmanj pogosto po konoplji, še kažejo podatki, pri tem pa delež uporabnikov s starostjo narašča vse od enajstega leta, ko mladi pričnejo pokušati psihoaktivne snovi, z alkoholom prvič eksperimentirajo okoli 12. leta. Bi nas ti podatki morali skrbeti?

Mladi še vedno prelahko do cigaret

Raziskovalci z nacionalnega inštituta problematiko orišejo na področju kajenja. Po podatkih iz mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju je bila leta 2014 Slovenija pri različnih kazalnikih kajenja med 11-, 13- in 15-letniki blizu povprečja držav, ki so sodelovale v raziskavi, z izjemo 15-letnikov, kjer to povprečje presegamo. Nekaj manj kot polovica jih je že prižgala cigareto, cigaro ali pipo, med fanti in dekleti pa ni bilo bistvenih razlik. "Razširjenost kajenja se je med 2002 in 2014 med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let, pomembno zmanjšala, a kljub temu deleži kadilcev med mladostniki še ostajajo znatni," opozarjajo na NIJZ.
Kje je mogoče iskati razloge, da slovenska mladina vztraja pri kajenju? "V vsakodnevnem okolju so mladostniki lahko bolj ali manj izpostavljeni marketinškim aktivnostim tobačne industrije," pravijo strokovnjakinje. Med spodbudami za kajenje so tako nizke cene tobačnih izdelkov kot oglasi, privlačna embalaža, dodani okusi, velika dostopnost in vidnost izdelkov, veliko število prodajnih mest, predvsem tam, kjer se zbirajo mladi, prikazi kajenja v filmih in različne promocijske aktivnosti. "V Sloveniji imamo zelo sodoben zakon na tem področju, ki vključuje znane dokazano učinkovite ukrepe za zmanjševanje kajenja med mladimi: Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki je bil sprejet v začetku leta 2017. Večina ukrepov novega zakona je že začela veljati, v 2020 začneta veljati še dva ukrepa - enotna embalaža in prepoved značilnega okusa mentola. Pomembno je, da zagotovimo čim večje spoštovanje in izvajanje zakonodaje, še posebej na področju prodaje teh izdelkov mladoletnim, ki je sicer po zakonu prepovedana, a podatki kažejo, da mladoletniki zlahka kupijo tobačne izdelke. Uvedba dovoljenj za prodajo tobačnih izdelkov in odvzemi ob kršitvah so na primer konkretni odgovor na lahko dostopnost tobačnih izdelkov za mladoletnike kljub starostni omejitvi nakupa (prepoved nakupa za mlajše od 18 let)."

Uporaba konoplje pri nas narašča

Krepko nad povprečjem držav, ki so vključene v raziskave, smo v Sloveniji tudi pri uporabi konoplje. Če je pri nas konopljo leta 2014 pokusila že petina petnajstletnikov, jo je v drugih državah le 15 odstotkov vrstnikov. V raziskavi leto kasneje so ugotovili, da je pri nas konopljo pokusila že četrtina 15- do 16-letnih dijakov, medtem ko je v drugih sodelujočih državah to storilo 16 odstotkov dijakov. Pri nas od leta 2007 narašča uporaba konoplje med mladimi. "Pri konoplji zbujajo skrb podatki o relativno lahki dostopnosti, o kateri poročajo dijaki, in o nizkem zaznanem tveganju, povezanem z redno uporabo," opozarjajo na nacionalnem inštitutu. Tako je v zadnji raziskavi leta 2015 45 odstotkov mladostnikov pri nas ocenilo, da je konoplja precej oziroma zlahka dostopna, medtem ko je v drugih državah tako menila le tretjina dijakov. Da je redna uporaba konoplje zelo tvegana, je menilo 55,4 odstotka dijakov iz Slovenije, medtem ko je v drugih sodelujočih državah takšnega mnenja 65 odstotkov dijakov.
"Konoplja je že sicer najbolj razširjena prepovedana droga med mladimi v Sloveniji, v zadnjih letih pa v državi beležimo močne pobude civilne družbe in tudi nekaterih političnih strank za legalizacijo rekreativne uporabe konoplje, kar lahko vpliva na percepcijo mladih glede (ne)škodljivosti konoplje," opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. "Pa tudi sicer smo v sodobni postmoderni družbi priča pojavu, ki ga raziskovalci imenujejo 'normalizacija rekreativne uporabe drog'. Ta pojav opisuje premik psihoaktivnih snovi z obrobja mladinske kulture v njen center, saj so psihoaktivne snovi postale del prostega časa in zabave."

Od zgodnejših spolnih odnosov do nerednega zajtrkovanja

Strokovnjaki so zaskrbljeni predvsem zato, ker tobak, alkohol in konoplja veljajo za vstopne ali prehodne droge. Mladi pogosto z drogo eksperimentirajo, kadar gre za posamezne poskuse uporabe psihoaktivne snovi, ki ne vodi v nadaljnjo uporabo. A na nacionalnem inštitutu poudarijo, da "je vsak posameznik unikaten in da nikoli ni mogoče vedeti, kakšne bodo posledice uporabe. Pri nekaterih lahko že enkratna uporaba povzroči težave. Mladostnika, ki je začel kaditi, lahko nikotin zasvoji zelo hitro, lahko že po nekaj dneh in nekaj pokajenih cigaretah ter veliko pred začetkom rednega kajenja. Občutljivost za nikotin je pri mladostnikih drugačna kot pri odraslih. Možgani mladostnika so še posebno občutljivi za zasvojljivost nikotina, ki spremeni strukturo in funkcijo možganov tako, da vzpostavi dolgotrajno ranljivost za zasvojenost z nikotinom in drugimi psihoaktivnimi snovmi. Mlajši ko je posameznik ob začetku kajenja, bolj bo zasvojen, kadil bo večje število let, kadil več in težje opustil kajenje."
Raziskovalke še navedejo, da bodo 15-letniki, ki pogosto in bolj tvegano (so)uporabljajo tobak, alkohol in konopljo, bolj verjetno izražali tudi druga zdravju škodljiva vedenja, med katerimi naštejejo zgodnji spolni odnos, vsakodnevno pitje energijskih pijač in neredno zajtrkovanje, taki tudi pogosteje sodelujejo pri trpinčenju, se soočajo z občutki depresivnosti in z zaznano nižjo stopnjo podpore učiteljev. Ne le po alkoholu, tobaku in konoplji, slovenski mladostniki bolj pogosto z vrstniki posegajo tudi po različnih hlapilih.

Pridobivanje statusa med vrstniki

Na TOM-u, telefonu otrok in mladostnikov, kjer v primerjavi z drugimi tegobami mladih vprašanj o drogah dobijo primerljivo manj, mladi najpogosteje govorijo o alkoholu, tobaku, marihuani in ekstaziju, razloži strokovna sodelavka Zveze prijateljev mladine Slovenije Sandra Murk. "Največ vprašanj je povezanih z uporabo ali zlorabo cigaret in mehkih drog. Sledi jim alkohol," pravi strokovna sodelavka. Pa vsebina? "Za mlade so značilni preizkušanje novosti, tveganje, iskanje mej, testiranje pravil. Zato nekateri pokličejo ali pišejo zgolj informativno, radi bi kaj pokusili, vendar niso prepričani, strah jih je. Nekateri tvegano vedenje uporabljajo za premagovanje neuspeha, dolgčasa, tesnobe, osamljenosti, zavrnitve, pomanjkanja samospoštovanja. Nekateri uporabljajo psihoaktivne snovi tudi za pridobitev statusa med vrstniki, da bi se počutili enaki drugim in sprejeti med vrstniki, kar jih spravlja v stisko, saj si mnogokrat ne želijo piti, vrstniki pa pritiskajo na njih. Mnogokrat pokličejo ali pišejo za svoje prijatelje, ki kadijo, pijejo, jemljejo ekstazi in ne vedo, kako bi ravnali, ni jim vseeno, želeli bi jim pomagati. Nekateri se na nas obrnejo, ker so že razvili odvisnost od cigaret in bi želeli prenehati, vendar ne vedo, kako. Problematično je obnašanje na zabavah pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih substanc, saj se dekleta zapletejo s fanti v opitem stanju (ali obratno), drugi dan pa jim je žal ali doživljajo občutek sramu, krivde in podobno. Ali posnamejo kakšne fotografije v opitem stanju, ki jih potem objavijo na internetu, te se hitro razširijo, na internetu pa je vse bolj ali manj trajno. To ima lahko resne posledice za njihov ugled," glavne težave povzame sogovornica in doda, da mladi pogosto kličejo tudi zaradi alkoholizma v družini.

V torbe jim ne smejo pogledati

Kakšno pa je stanje v šolah? V publikaciji NIJZ navajajo, da je tvegano vedenje pogosteje povezano z obiskovanjem poklicnih šol kot gimnazij. "Menim, da so mladi danes bolj ozaveščeni, saj z roko v roki delujemo nevladne organizacije in šole, veliko imamo usposabljanj, delavnic o zasvojenosti - od drog do iger na srečo, mobitelov. Mislim, da je danes več kot nekdaj odvisnosti od video iger in iger na srečo. Ne bi mogla reči, da se je uporaba drog in alkohola bistveno zmanjšala, je pa tega vendarle manj," pravi Fani Al-Mansour, dolgoletna ravnateljica Strokovnega izobraževalnega centra Ljubljana. Veliko je odvisno tudi od posamezne generacije in od tega, ali mladi prihajajo s podeželja ali iz mesta, doda. "Občutek imam, da podeželska mladina manj posega po drogah, medtem ko morda prej pokusijo alkohol na kaki vaški veselici, kjer se ga napijejo, ni pa tega preveč."

Pomen ustvarjanja dobrih odnosov

Za zmanjševanje zasvojenosti med mladimi strokovna sodelavka ZPMS Sandra Murk predlaga: "Mislimo, da je potrebna redna preventiva na tem področju, saj število novih drog na trgu na letni ravni narašča izredno hitro in je zato treba prihajajoče generacije redno informirati in ozaveščati o teh nevarnostih. Mladi potrebujejo različne alternative in oblike podpore, da lahko v stiski posežejo po bolj konstruktivnem načinu reševanja težav. Vsi skupaj pa bi morali posvečati več pozornosti ustvarjanju in ohranjanju dobrih odnosov in povezanosti ter zdravemu načinu življenja." Na NIJZ dodajajo, da je glede na razsežnost problema ključno takojšnje načrtovanje, nato pa še izvedba ukrepov - od krepitve zdravega življenjskega sloga mladostnikov do izvedbe učinkovitih programov preprečevanja uporabe psihoaktivnih snovi.