CSD bodo sodišču morali predlagati, pojasnjevati in poročati

Na izvajanje družinskega zakonika se centri za socialno delo pripravljajo že dalj časa. Konec lanskega leta je Skupnost centrov za socialno delo Slovenije (SCSD) pripravila usposabljanje na temo delo z otroki in družino. Usposabljanje je obsegalo področje nasilja v družini ob razvezi, ob čustvenih in spolnih zlorabah, zlasti otrok, prepoznavanju teh zlorab in primernem ravnanju vseh vključenih v sistem pomoči žrtvam, čustvovanju in stiskam otrok ob razpadanju družine, odtujevanju in manipulacijam z otroki ob konfliktnih razvezah, pogovorom z otroki - forenzični intervju in vzpostavljanju delovnega odnosa z otrokom, družino ter oblikovanju načrta pomoči družini in otroku. Udeležilo se ga je 183 strokovnih delavcev centrov. V mesecu januarju in februarju letos pa je potekalo osem delavnic v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju, na katerih so sodelovali tako delavci centrov za socialno delo kot sodniki in strokovni sodelavci na sodiščih. Razpravljali so o novih ukrepih za varstvo koristi otrok in njihovem izvajanju. Delavnic se je udeležilo 270 delavcev CSD in 120 zaposlenih na sodiščih.
Mnogi menijo, da zaposleni na CSD ne bodo več imeli toliko dela, ker bodo po novem o ukrepih za varstvo koristi otroka odločala sodišča, kar pa ne drži. "Strokovni delavci CSD bodo po novem družinskem zakoniku imeli veliko večjo vlogo in odgovornost. Bodo namreč tisti, ki bodo z družino sodelovali in po potrebi tudi sodišču predlagali ukrepe. Tako bodo kot predlagatelji ukrepov morali sodišču natančno pojasniti, katere vzpodbude so že izvedli, kaj je delovalo in kaj ne - ter zakaj ne, in predlagati ukrep. V družinskem zakoniku je pri vsakem ukrepu posebej določeno, koliko časa lahko traja. Določeno je tudi, da je sprejete ukrepe treba stalno preverjati in ugotavljati utemeljenost nadaljnjega izvajanja. Po izreku ukrepa bo tako CSD sodeloval z družino ali otrokom še naprej in skupaj z njimi soustvarjal spremembe, o katerih bo moral poročati sodišču. CSD bo torej tisti, ki bo sodišču predlagal tudi spremembe ukrepov. Zagotovo bo to pomenilo večjo obremenjenost strokovnih delavcev centrov, saj bodo morali pred sodiščem utemeljiti svoje delo in odločitve, ki so jih sprejeli," pojasnjuje mag. Darja Kuzmanič Korva, sekretarka SCSD.

Umik otroka iz ogrožajočega okolja

V nekaterih primerih bodo morali CSD ukrepati v zelo kratkem času, nekaj urah. Denimo kadar bo situacija zahtevala umik otroka iz zanj ogrožajočega okolja, o čemer bodo morali sodišču v dvanajstih urah podati predlog za začasno odredbo, sodišče pa bo moralo o tem odločiti najkasneje v 24 urah. Centri bodo te ukrepe izvajali med rednim delovnim časom, sicer pa bo to naloga interventne službe, ki jo imajo CSD že vrsto let. Ta tudi v prihodnje ostaja.
Kakšen pa bo po novem odnos med socialnim delavcem, sodnim izvedencem, sodnikom ter starši in otroki v primerjavi z dosedanjo prakso? "Verjamemo, da bo veliko več sodelovanja, predvsem med CSD in sodišči, ki bodo, vsaj tako se je pokazalo pri usposabljanjih, pričakovali veliko več strokovne podpore. Dobrodošla pa je zagotovo sprememba, da se odgovornost odločanja seli na sodišče. Strokovni delavci centrov tako ne bodo več v koliziji interesov, ko so morali zagotavljati strokovno podporo družini in hkrati odločati o ukrepih," meni Kužmanič Korva.

Nov institut podelitve starševske skrbi

Uvaja se tudi nov institut podelitve starševske skrbi sorodniku za otroka, ki nima živih staršev. Bodo tudi dedki in babice, strici in tete, v takih primerih lahko dobili skrbništvo? Kaj pa dobri prijatelji, ki bi jim zaupali to nalogo? Oziroma ali bodo lahko starši že vnaprej določili skrbnike v primeru smrti? "Za zdaj prakse še ni, bodo pa lahko tudi sorodniki tisti, ki se jim bo podelila starševska skrb. Ne bo pa to avtomatizem, kar pomeni, da se bo ob odločanju vsakokrat upoštevalo trenutne razmere in izbiralo okolje, ki bo v največjo otrokovo korist. Podelitev starševske skrbi sorodnikom pa ne pomeni enako kot namestitev otroka v rejništvo k sorodniku ali postavitev sorodnika kot skrbnika," pojasnjuje Kuzmanič Korva. Pristojnost o vseh skrbniških zadevah, vključno z imenovanjem in razrešitvijo skrbnika, se s CSD prenaša na sodišče, z izjemo skrbništva za posebni primer, kjer bosta pristojna CSD in sodišče. Prav tako se na sodišče prenašajo tudi pristojnosti odločanja o namestitvah otrok v rejništvo, imenovanju in razrešitvi rejnika ter o posvojitvah. Z enega leta na šest mesecev se skrajšuje obdobje za posvojitev. Dosedanja izkušnje kažejo, da je to dobra rešitev.
Bodo omenjene spremembe skrajšale postopke? Bodo otroci v postopkih odločanja manj ali bolj "obremenjeni"? Z njimi se bodo ukvarjali ne le socialni delavci, ampak v vseh primerih po novem tudi izvedenci psihologi in sodniki. "Težko je oceniti, koliko se bodo (ali sploh) skrajšali postopki, otroci pa ne bi smeli biti bolj obremenjeni, saj so bili (če so želeli) tudi zdaj lahko vključeni in podali svoje mnenje. Na CSD celo pričakujemo, da bodo postopki usklajeni. CSD bo izdelal eno mnenje, ne glede na to, ali bo z družino sodeloval denimo socialni delavec, psiholog ali pedagog, oziroma vsi trije, prav tako bo mnenje izdelal izvedenec - kot do zdaj," pojasnjuje Kuzmanič Korva.
In kje pri uvajanju novega družinskega zakonika je pričakovati največ težav? To utegne biti po njenem mnenju pomanjkanje kadra tako na CSD kot na sodiščih, med izvedenci. Prav tako v določenih okoljih ni razvita mreža različnih programov pomoči in terapij, v katere bi lahko sodišča in CSD usmerjali starše in otroke.