Pričakovano gledamo na pandemijo covida predvsem kot na krizo zdravja ljudi in krizo gospodarstva. Toda vpliv zapiranja sveta zaradi omejitve epidemije je vseobsežen. Prizadevanja za ohranitev prostoživečih živali so v pandemiji covida pozabljen sektor, opozarjajo številne naravovarstvene organizacije povsod po svetu, posledice tega dejstva pa bomo lahko ocenjevali šele dolgoročno.
Najbolj neposreden vpliv prinaša prekinitev financiranja in izvajanja projektov za zaščito ogroženih živali in področij, kjer živijo, pa seveda zaprtje številnih zavarovanih območij, nacionalnih parkov in posledično dramatičen upad turizma, ki je bil pomemben vir denarja za vlade in lokalno prebivalstvo v mnogih državah Afrike, Azije, Južne Amerike ...
Varne trdnjave so postale nevarne
Posnetki modrega neba nad mesti, ki so bila leta in leta zavita v smog, igranja delfinov v pristaniščih, rjovenja levov v praznem kenijskem nacionalnem parku lahko zbujajo vtis, kako narava cveti med pandemijo koronavirusa, toda za nekatere živalske vrste je ta podoba neskončno daleč od resnice.
Kajti zaklepanje pomeni marsikaj - med drugim tudi to, da so mnogi ljudje na podeželju prisiljeni v to, da poiščejo naslednji mesni obrok - v divjini. Na milijone ljudi, ki so neposredno ali posredno živeli od turizma okrog zavarovanih območij, je ostalo brez zaslužka. V nacionalnih parkih so drastično zmanjšali število osebja, kar na veliko izkoriščajo organizatorji nedovoljenega lova, in v nekoč "varnih trdnjavah" se redki čuvaji spet na veliko srečujejo s pobijanjem nosorogov, slonov, žiraf, zveri in iskanjem njihovih osirotelih mladičev.
V Afriki krivolov ni nekaj redkega, samo v zadnjih desetih letih je bilo ubitih okoli 9000 nosorogov, toda popolnoma novo je to, da so se v času pandemije ti incidenti zgodili na turističnih vročih točkah Bocvane, Kenije in Južnoafriške republike, ki so bile doslej najbolj varna afriška zatočišča za divje živali. Divji lovci so zapiranje nacionalnih parkov, odpuščanje osebja in odsotnost turistov videli kot idealno možnost za pospešeno delovanje.
V Indiji so po dolgem času ponovno našli trupla ogroženih indijskih slonov, v brazilskem Pantanalu, ki je največje tropsko mokrišče z največjo biotsko raznovrstnostjo na našem planetu, je ekoturizem, edini ohranjevalni model, ki se je tod izkazal za učinkovitega, popolnoma propadel. Območju, ki ga je Unesco razglasil za zaščiteno svetovno dediščino, je pandemija služila kot idealna zavesa za nezakonito sečnjo in hitro krčenje gozda za potrebe živinoreje, kar je posredno vplivalo na izbruh enega najhujših požarov v zgodovini tega območja; opustošil je več kot 4 milijone hektarjev, mrtvih, razseljenih ali ranjenih je približno 600 jaguarjev in neznano število kapibar, mravljinčarjev in amazonskih tapirjev, živalskih vrst torej, ki jim enako kot jaguarjem grozi izumrtje. V nepalskem nacionalnem parku Sagarmatha so odkrili šest pobitih redkih himalajskih muškatnih jelenov, ki so jim krivolovci izrezali žleze z mošusom - dotlej ni bilo v tem parku niti enega primera krivolova.
Deviški žerjavi na "nujni vožnji"
Iz Pakistana in Nepala poročajo o nenadnem povečanju nedovoljenega lova na ptice, v Pakistanu na primer je policija odkrila 65 pobitih deviških žerjavov v reševalnem vozilu na "nujni vožnji". Regije, ki so ključna počivališča za selivke, so hkrati postale obljubljena dežela za nezakonit lov in trgovino z njimi. Krivolovcem gre sijajno na roko dejstvo, da se policija osredotoča na preverjanje izvajanja ukrepov ob pandemiji in nima časa za "obrobnosti", kot je krivolov.
Še na nekaj opozarjajo varstvene organizacije: potem ko je postalo splošno znano, da so netopirji znani rezervoar koronavirusov, se je začelo na vseh koncih sveta množično pobijanje in preganjanje teh živali.
Smer črni trg
Kitajska vlada je razglasila prepoved obratovanja tržnic z divjimi živalmi, industrijo z divjimi živalmi pa trajno zaprla, čeprav je bila po poročilu Chinese Academy of Engineering za leto 2017 ta ocenjena na 74 milijard dolarjev, zaposlovala pa je okoli milijon ljudi. Ob tem so strokovnjaki utemeljeno zaskrbljeni, da bo popolna prepoved trgovine z divjimi živalmi to dejavnost preprosto preusmerila na črni trg.
A na pandemijo koronavirusa je treba pogledati tudi z druge strani, pravi Marie Quinney, strokovnjakinja za Akcijski program Svetovnega gospodarskega foruma. "V zadnjih 50 letih smo izgubili 60 odstotkov vseh prostoživečih živali, število novih nalezljivih bolezni se je v tem obdobju povečalo za štirikrat. Ni naključje, da uničenje ekosistemov sovpada z močnim naraščanjem tovrstnih bolezni. Naravni habitati se zmanjšujejo, različne vrste živijo bliže kot kdajkoli prej med seboj in z ljudmi, kar omogoča preskoke virusov z vrste na vrsto. Ker se nekateri zaradi poslovnih interesov odločijo za uničevanje gozda in divje pokrajine, ljudje na drugem koncu družbenoekonomskega spektra pa so prisiljeni iskati vire za preživetje v divjini, poškodujemo ekosisteme in tvegamo, da virusi, ki so doslej živeli z živalmi, najdejo nove gostitelje - nas."
Degradacija okolja povečuje verjetnost prihodnjih pandemij, saj izguba habitatov povečuje tesne stike med divjimi živalmi in ljudmi. Quinney opozarja na raziskave, ki kažejo, da je 70 odstotkov nalezljivih bolezni v zadnjih desetletjih prišlo od divjih živali - vključno s sarsom, aidsom in ebolo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
